Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2017

S statistiko proti nastajanju odpadkov in njihovi neustrezni obdelavi

Po podatkih Eurostata povzročimo v EU vsako leto več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. V Sloveniji smo jih v 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton; med temi je bilo zavrženih precej stvari, ki bi bile lahko še uporabne.

  • 17.11.2017
  • |
  • brez statusa

Evropska unija nas že več let z različnimi akcijami spodbuja k ravnanju, s kakršnim lahko v kar največji meri pomagamo zmanjšati količine odpadkov. Ena takih akcij je evropski teden zmanjševanja odpadkov. Ta bo letos potekal od 18. do 26. novembra pod geslom »Ponovno uporabi in popravi: omogoči jim novo življenje!« 

V gospodinjstvih nastane desetina vseh odpadkov
Od odpadkov, ki so v 2016 nastali v Sloveniji, jih je 46 % izviralo iz proizvodnih dejavnosti, 44 % iz storitvenih dejavnosti in 10 % iz gospodinjstev.


Med odpadki iz gospodinjstev prevladujejo mešane frakcije odpadkov
Več kot polovica količine v gospodinjstvih nastalih odpadkov, 335.000 ton, so bile mešane frakcije odpadkov. 69 % od teh so bili mešani komunalni odpadki, 21 % mešana in kompozitna embalaža ter 10 % druge mešane frakcije komunalnih odpadkov.
Gospodinjstva so povzročila tudi za 111.000 ton živalskih in rastlinskih odpadkov, kar je bilo skoraj petina vseh v gospodinjstvih nastalih odpadkov.

Med odpadki iz proizvodnih dejavnosti prevladujejo mineralni odpadki
Več kot polovica ali 1,4 milijona ton odpadkov iz proizvodnih dejavnosti so bili mineralni odpadki. 55 % od mineralnih odpadkov so bili odpadki iz sežiganja (pepel, žlindre, kotlovski prah, ipd.), 19 % odpadki iz različnih mineralov, 13 % odpadna zemljina in kamenje, preostali delež pa so predstavljali drugi mineralni odpadki.
V proizvodnih dejavnostih je nastalo tudi 349.000 ton kovinskih odpadkov, to je 14 % od vseh v proizvodnih dejavnostih nastalih odpadkov.

Tudi med odpadki iz storitvenih dejavnosti največ mineralnih odpadkov
Skoraj tri četrtine ali 1,8 milijona ton v storitvenih dejavnostih nastalih odpadkov so bili prav tako mineralni odpadki. Tukaj so med mineralnimi odpadki prevladovali gradbeni odpadki v obliki zemljine in kamenja, in sicer s 53 %; s 27 % so sledili gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, z 19 % odpadki v obliki zemeljskih izkopov, manjši delež pa so predstavljali drugi mineralni odpadki.

Skoraj milijon ton odpadkov uvozimo (za predelavo); izvozimo jih 11 % manj, kot jih uvozimo
Poleg odpadkov, nastalih v 2016 v Sloveniji, se je v tem letu 992.000 ton odpadkov v Slovenijo uvozilo, in sicer z namenom, da se predelajo. Od tega je bilo 56 % kovinskih odpadkov, 23 % odpadkov iz papirja in kartona, 11 % odpadkov iz plastike in 10 % drugih vrst odpadkov. 

V istem letu smo iz Slovenije, prav tako za namen predelave, izvozili skoraj 884.000 ton odpadkov. Od tega je bilo 39 % kovinskih odpadkov, 20 % mešanih frakcij odpadkov (predvsem v obliki mešanice materialov po mehanski obdelavi odpadkov), 14 % odpadkov iz papirja in kartona, 6 % odpadkov iz stekla, preostalih 21 % pa so bile druge vrste predvsem ločeno zbranih frakcij odpadkov.

Reciklira se manj kot polovica odpadkov
Ravnanje z odpadki zajema predelavo, odstranjevanje, izvoz, in druge postopke ravnanja z odpadki. Drugi postopki so predvsem začasno skladiščenje in priprava odpadkov (sortiranje) na postopke končne obdelave. Cilj je zmanjšati količino odpadkov, že nastali odpadki pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače predelali, nikakor pa naj se ne bi odlagali na odlagališča.
Spodnji grafikon prikazuje kako smo v Sloveniji v 2016 ravnali s 6,5 milijona tonami doma nastalih in uvoženih odpadkov.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Od posameznih skupin v 2016 doma nastalih in uvoženih odpadkov se je recikliralo: 

  • 85 % rastlinskih in živalskih odpadkov,
  • 71 % odpadkov iz papirja in kartona,
  • 66 % zavržene opreme, naprav in pripomočkov (elektronska oprema, izrabljena vozila, baterije ipd.),
  • 65 % kovinskih odpadkov,
  • 44 % mineralnih odpadkov,
  • 27 % odpadkov iz stekla,
  • 24 % odpadkov iz plastike, gume in tekstila,
  • 7 % mešanih frakcij odpadkov,
  • 5 % odpadkov iz lesa.

Od doma nastalih in uvoženih odpadkov se je kot gorivo za namen pridobivanja energije uporabilo 62 % odpadkov iz lesa, 33 % kemijskih odpadkov in odpadkov iz zdravstva ter 16 % odpadkov iz plastike, gume in tekstila.
Z drugimi postopki predelave kot je zasipanje in uporaba odpadkov za prekrivanje odlagališča je bilo predelanih 41 % doma nastalih in uvoženih mineralnih odpadkov.
Z odlaganjem na odlagališča se je odstranilo 14 % doma nastalih mešanih frakcij odpadkov.

Stopnja reciklaže komunalnih odpadkov v Sloveniji višja od povprečja v celotni EU
Po podatkih Eurostata za leto 2015 je bila stopnja reciklaže komunalnih odpadkov v Sloveniji 54-odstotna, kar je 9 odstotnih točk več kot v EU-28. Kljub temu je možnosti za izboljšave na področju nastajanja in ravnanja z odpadki še veliko, s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov. Ravnanje z odpadki je namreč povezano s številnimi negativnimi vplivi na okolje (izcedne vode, emisije toplogrednih plinov itd.). Podatki kažejo, da so se emisije ogljikovega dioksida v dejavnostih zbiranja, odvoza in ravnanja z odpadki ter saniranja okolja v letu 2015 glede na 2014 povečale za 35 %.

 

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.