Svetovni dan varčevanja

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji ponovno ena najvišjih

Gospodinjstva so v letu 2016 privarčevala 12,8 % svojega razpoložljivega dohodka, kar je več, kot v povprečju privarčujejo gospodinjstva držav članic EU-28.

  • 27.10.2017
  • |
  • brez statusa

Leta 1924 so se predstavniki iz številnih držav zbrali na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji in zadnji dan kongresa, 31. oktober, določili za mednarodni varčevalni dan. Njihov namen je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju in polaganju prihrankov na račune pri bankah in hranilnicah. Kako zares so se države tega lotile, pove dejstvo, da so morale biti na ta dan vse banke odprte. Če je bil v kateri od držav takrat praznik, so dan varčevanja prestavili na drug dan.

Začetki bančništva in hranilništva v Sloveniji segajo v leto 1820. V tem letu je bila ustanovljena Ljubljanska hranilnica, ki je naš najstarejši denarni zavod. V naslednjih letih je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke leta 1900 pa smo dobili prvo bančno ustanovo.

Kakšne so varčevalne navade Slovencev v današnjem času, koliko privarčujemo, kakšne oblike so prihranki, kolikšni so v primerjavi z drugimi državami in s predhodnimi leti pa več v nadaljevanju.

Slovenija z 12,8-odstotno bruto stopnjo varčevanja na petem mestu v Evropi

Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka prihranijo oz. namenijo za varčevanje in ta prihranek porabijo pozneje, večinoma za večje nakupe in vlaganja. Varčujemo tudi za nepredvidene izdatke, za starost in za otroke, skratka, da si zagotovimo večjo finančno varnost in neodvisnost v prihodnje.

Slovenska gospodinjstva veljajo že vrsto let za najvarčnejša v Evropi. V letu 2016 so privarčevala 12,8 % ali skoraj sedmino svojega razpoložljivega dohodka (v letu 2015: 12,7 %). Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata se je Slovenija s tem podatkom uvrstila na peto mesto.

Najvišjo stopnjo varčevanja gospodinjstev je imela Švedska (18,4 %). Precej manjši delež razpoložljivega dohodka so za varčevanje namenila gospodinjstva v Združenem kraljestvu (le 5,2 % bruto razpoložljivega dohodka) in na Portugalskem (4,3 %).

Gospodinjstva v celotni EU-28 so v povprečju privarčevala 10,3 %, tista v evrskem območju pa nekoliko več, povprečno 12,1 % razpoložljivega dohodka. V celotnem obdobju 2005–2016 razen v letu 2012 je imela Slovenija višjo stopnjo varčevanja gospodinjstev kot v povprečju gospodinjstva v celotni EU-28.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Polovica vseh prihrankov gospodinjstev v vlogah in gotovini

Po podatkih iz finančnih računov Banke Slovenije se razmerje med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi gospodinjstev postopno izboljšuje vse od leta 2012. V obdobju 2012–2016 so sredstva rastla hitreje kot obveznosti.

Slovenska gospodinjstva so imela največ finančnih sredstev oz. največ prihrankov, skoraj polovico, v obliki vlog in gotovine, nekaj več kot četrtino pa v delnicah in drugem lastniškem kapitalu. Vsa preostala finančna sredstva so imela v obliki zavarovanj in pokojninskih shem, drugih vrednostnih papirjev in drugih terjatev ter posojil drugim.

Slovenci se torej kljub nizkim obrestnim meram na depozite večinoma še vedno odločamo za klasične oblike varčevanja v obliki vlog ali pa imamo gotovino shranjeno doma; po drugih, drznejših oblikah, kot so delnice ali pa varčevanje v investicijskih skladih ali pokojninskih shemah, pa posegamo redkeje. Prav nazadnje omenjena oblika varčevanja bo zaradi naraščanja deleža prebivalstva, starejšega od  65 let, in s tem pomanjkanja denarja za pokojnine v prihodnje še zelo aktualna.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.