Mednarodni dan študentov

 

17. novembra 1939 so nacisti zavzeli študentske domove praške univerze. Več kot 1200 študentov so preselili v koncentracijska taborišča, 9 njihovih predstavnikov pa ubili. Mednarodni dan študentov tako simbolizira boj študentov za človekove pravice, za demokratično družbo in boj proti diskriminaciji.

V Sloveniji je v akademskem letu 2015/16 študiralo 47 % mladih, starih od 19 do 24 let. Vseh v terciarno izobraževanje vpisanih študentov je bilo 80.798, od tega je bilo moških 42 %, žensk pa 58 %. Moški so bili v najvišjem odstotku vpisani v izobraževalno področje tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (32 %), najmanj pa jih je bilo vpisanih v izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (3 %). Od žensk jih je največja skupina izbrala študijsko področje družbene, poslovne, upravne in pravne vede (32 %), najmanjša pa kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo (4 %).



Mobilnost

V akademskem letu 2016/17 je bilo med vsemi študenti v Sloveniji 3.090 (ali 4%) tujih študentov; ti so prihajali iz vsega sveta. Največ jih je bilo iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije: iz Hrvaške (23 %), Makedonije (21%), Bosne in Hercegovine (18 %) in Srbije (8 %). Veliko jih je bilo tudi iz sosednje Italije (7 %), precej manj pa iz Avstrije (0,8 %) in Madžarske (0,3 %). Več jih je bilo celo iz veliko bolj oddaljenih Turčije in Ukrajine (1 %).

Diplomanti

V letu 2016 smo dobili 30.967 diplomantov. Največ smo jih dobili na področju družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (35 %), najmanj pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (3 %). Moški so v največjem odstotku diplomirali iz področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (31 %), ženske pa iz področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (39 %).


Bivanje med študijem

Po podatkih iz popisa prebivalstva, izvedenega v 2015, je največ študentov študiralo v osrednjeslovenski (58 %) in podravski (21 %) regiji. Od študentov, ki so živeli v osrednjeslovenski regiji, jih je tudi študiralo v osrednjeslovenski regiji 84 %. Od študentov, ki so živeli v podravski regiji, jih je v tej regiji tudi študiralo 70 %. Od študentov iz podravske regije jih je študiralo v osrednjeslovenski regiji 21 %, od študentov iz osrednjeslovenske pa so v podravski regiji študirali 3 %. Osrednjeslovenska regija je bila kot regija študija prva izbira študentov iz prav vseh slovenskih regij razen iz podravske.

72 % študentov je živelo pri starših ali pri enem od staršev. 816 študentov je živelo v paru, tj. v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti, od tega jih je 434 imelo otroke. Študentov samohranilcev je bilo 277; v veliki večini so bile to ženske (255). V študentskih domovih je živelo 15 % študentov.

Življenje po študiju in prva zaposlitev

Analiza diplomantov iz leta 2013 je pokazala, da so bili med diplomanti, ki so bili po diplomi brezposelni, z največjim deležem zastopani diplomanti s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (39 %), z najmanjšim deležem pa diplomanti s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (4 %). Glede na skupno število diplomantov posameznega področja je imelo največji delež registriranih brezposelnih oseb področje umetnosti in humanistike (9 %), najmanjši delež pa področje zdravstva in sociale (4 %).
Diplomanti terciarnega izobraževanja iz leta 2013 so se v povprečju zaposlili približno v enem letu po datumu diplomiranja. V prvem mesecu po datumu diplomiranja se je zaposlilo 491 diplomantov (tj. 3 % vseh, ki so diplomirali v 2013). Skoraj tretjina teh so bili diplomanti s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Med vsemi 5.253 diplomanti, ki  so v tem letu našli svojo prvo zaposlitev, so zaposlitev v povprečju najhitreje našli diplomanti s področja zdravstva in sociale.