Energetska statistika, Slovenija, 2016
V 2016 je količina energije za končno rabo znašala 206.000 TJ, od tega 23 % za rabo v gospodinjstvih
Količina energije za končno rabo se je v 2016 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 4 %. Najbolj se je povečala količina geotermalne in sončne termalne energije (za 12 %). 23 % energije je bilo namenjene za končno rabo v gospodinjstvih; prevladovala so lesna goriva (42 %).
Največ energije v letu 2016 je bilo namenjeno rabi v prometu
Količina energije, namenjene končni rabi, je v Sloveniji v letu 2016 znašala okoli 206.000 TJ. Največji porabnik je bil sektor promet (39 %), drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (26 %), sledili so gospodinjstva (23 %) in drugi porabniki (druga raba) s kmetijstvom (12 %).
Količina energije, namenjene končni rabi, se je v 2016 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 4 %. Najbolj se je povečala količina geotermalne in sončne termalne energije (za 12 %); sledili so zemeljski plin (za 7 %), naftni proizvodi (za 5 %), daljinska toplota (za 3 %), električna energija (za 2 %) ter obnovljivi viri v obliki lesa, bioplinov, biogoriv in odpadkov (za 1 %). Zmanjšala se je poraba trdnih goriv (za 9 %).
Največji delež v rabi končne energije so predstavljali naftni proizvodi
V Sloveniji smo v letu 2016 skoraj polovico (47 %) končne energije porabili v obliki naftnih proizvodov. Drugi največji delež je bila električna energija (23 %). Na tretjem mestu je bila raba obnovljivih virov energije (13 %), sledili so zemeljski plin (12 %), toplota (4 %) in trdna goriva (1 %).
V gospodinjstvih se je največ energije potrebovalo za ogrevanje prostorov
Gospodinjstva so v letu 2016 porabila okoli 48.000 TJ energije, kar je 23 % skupne količine energije, namenjene končni rabi v Sloveniji. Količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, se je v primerjavi z letom 2015 povečala za okoli 3 %. Najbolj se je povečala raba energije za ogrevanje prostorov; ta je bila v primerjavi s prejšnjim letom večja za skoraj 5 %. Raba električne energije za druge namene (razsvetljava in električni aparati) se je povečala za nekaj več kot 2 %, raba energije za ogrevanje sanitarne vode pa za 0,2 %. Raba energije za kuhanje je ostala na enaki ravni kot v letu 2015. Za okoli 29 % pa se je zmanjšala raba energije za hlajenje prostorov.
Največji del energije je bil namenjen za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 31.000 TJ ali skoraj 65 %. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo namenjenih skoraj 16 %, za razsvetljavo in električne naprave 15 %, za kuhanje okrog 4 %, za hlajenje prostorov pa 0,4 % vse energije.
Med porabljenimi energenti v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva
Med energenti, porabljenimi v letu 2016 v gospodinjstvih, je delež lesnih goriv (sem sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) znašal okoli 42 %. Raba električne energije je pomenila nekaj več kot 24 % vse v gospodinjstvih porabljene energije, poraba zemeljskega plina 10 %, poraba ekstra lahkega kurilnega olja okoli 10 %, poraba daljinske toplote nekaj več kot 7 %, drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih.
Tabela 1: Raba končne energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2016
- ni pojava 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS, preračun Institut "Jožef Stefan" – CEU |
Več: Avtorske pravice.