Nefinančni sektorski računi, Slovenija, 2. četrtletje 2017

Celotno gospodarstvo

Presežek celotnega gospodarstva s tujino (neto posojanje) je v 2016 znašal 1.826 mio. EUR ali 4,5 % BDP. V prvi polovici 2017 je znašal 1.246 mio. EUR ali 6,0 % BDP (prva polovica 2016: 1.086 mio. EUR ali 5,5 % BDP).

Na računu tujine se je tudi v prvi polovici 2017 nadaljevala visoka rast izvoza in uvoza blaga in storitev. Izvoz blaga in storitev se je v prvi polovici 2017 v primerjavi s prvo polovico 2016 povečal za 12,3 %, uvoz blaga in storitev pa za 13,6 %. Presežek na računu blaga in storitev je znašal 1.991 mio. EUR ali 9,5 % BDP (prvo polletje 2016: 1.932 mio. EUR ali 9,8 % BDP). Skupni neto vpliv primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev s tujino je bil negativen; v prvi polovici leta 2017 je znašal 750 mio EUR ali 3,6 % BDP (prvo polletje 2016: 816 mio. EUR ali 4,2 % BDP).

Nefinančne družbe

Presežek nefinančnih družb je v letu 2016 znašal 906 mio. EUR ali 2,2 % BDP in bil za skoraj tretjino manjši kot v 2015 (takrat je znašal 1.337 mio. EUR ali 3,4 % BDP). V prvi polovici 2017 je znašal 120 mio. EUR (v prvi polovici 2016: 171 mio. EUR). Presežek se torej še naprej zmanjšuje; najvišji je bil v 2014, ko je znašal 1.705 mio. EUR ali 4,5 % BDP.

Finančne družbe

Prvič po letu 2007 so finančne družbe zaključile leto s primanjkljajem (neto izposojanjem). V 2016 je ta znašal 82 mio. EUR ali 0,2 % BDP. Primanjkljaj so imele tudi v prvi polovici leta 2017; znašal je 63 mio. EUR in je bil še nekoliko višji kot v istem obdobju leta 2016 (takrat je znašal 43 mio. EUR). Na primanjkljaj so tako v 2016 kot v prvi polovici 2017 bistveno vplivali večji razdeljeni dobički finančnih družb (dividende).

Država

Primanjkljaj sektorja države je v 2016 znašal 754 mio. EUR ali 1,9 % BDP (2015: 1.122 mio. EUR ali 2,9 % BDP), v prvem polletju 2017 pa se je še zmanjšal in je znašal 124 mio. EUR ali 0,6 % BDP (prvo polletje 2016: 383 mio. EUR ali 2,0 % BDP). V 2016 je bil ob nespremenjenih prihodkih primanjkljaj manjši zaradi nižjih izdatkov (v primerjavi z letom 2015 so se zmanjšali za 2,0 %), v prvi polovici 2017 pa se je v primerjavi s prvo polovico 2016 zmanjšal zaradi hitrejše rasti prihodkov od rasti izdatkov. Prihodki so se povečali za 6,2 %, izdatki pa za 3,0 %.

Gospodinjstva in NPISG

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je v letu 2016 znašal 24.687 mio. EUR in bil za 4,2 % višji kot v letu 2015. K tej rasti je največ prispevala rast sredstev za zaposlene, ki so se povečala za 5,0 %. Rast razpoložljivega dohodka se je v prvem polletju 2017 še nekoliko okrepila in v primerjavi s prvo polovico 2016 se je razpoložljivi dohodek povečal za 4,7 %. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2016 12,8 % (prva ocena: 14,6 %), v prvi polovici 2017 pa 15,5 % (prva polovica 2016: 16,7 %). V primerjavi s prejšnjimi objavami se je stopnja varčevanja gospodinjstev znižala zaradi zmanjšanja prilivov sredstev za zaposlene iz tujine (revidirani so bili za celotno obdobje od 1995 dalje) in povečanja izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev.