Svetovni dan učiteljev

Svetovni dan učiteljev

V Sloveniji praznujemo svetovni dan učiteljev letos že štiriindvajsetič. Na ta dan leta 1966  sta  na medvladni konferenci v Parizu podpisali Mednarodna organizacija dela in Unesco dokument Priporočila o položaju učiteljev. Letos je poseben poudarek namenjen institucionalni avtonomiji višjih in visokih šol ter akademski svobodi. Geslo letošnjega svetovnega dneva učiteljev je: »Svobodno poučevanje, moč učiteljem.«  

V Sloveniji je v šolskem letu 2015/16 na visokošolskih zavodih poučevalo 5.480 visokošolskih učiteljev, na višjih šolah pa 1.508 predavateljev.

Več vrst institucionalnih avtonomij

Evropsko združenje univerz (EUA) http://www.eua.be/ je letos (2017) izvedlo raziskavo, v kateri so zbrali podatke o avtonomiji univerz.  V raziskavi so opredelili štiri dimenzije avtonomij:

Akademska avtonomija univerzam omogoča, da se same odločajo o akademskih problemih, kot so: sprejemanje študentov, akademska vsebina, zagotavljanje kakovosti, izbira programov in jezik predavanj.

Avtonomija osebja  univerzam omogoča, da se same odločajo o zadevah, ki zajemajo upravljanje človeških virov (plače, zaposlovanje, odpuščanje, napredovanje).

Finančna avtonomija zajema svobodno odločanje univerz o njihovih  notranjih finančnih zadevah. Univerze lahko svoja finančna sredstva svobodno upravljajo.

Organizacijska avtonomija označuje svobodno odločanje univerz o njihovi notranji organizaciji. To vključuje izvršno vodstvo, organe odločanja, pravne osebe in interno akademsko strukturo.

Leta 2017 je EUA objavil posodobljene podatke. V raziskavo je bilo zajetih 29 državnih izobraževalnih sistemov: Avstrija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, Francija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo, severni (Flandrija) in južni (Valonija) del Belgije ter nemške zvezne dežele Brandenburg, Hessen in Severno Porenje - Vestfalija.

Kako se je odrezala Slovenija?

Z vidika akademske avtonomije se je uvrstila na 25. mesto. Najbolje se je odrezala pri svobodi oblikovanja vsebine in ukinjanja študijskih programov (te lahko ukinjajo neodvisno),  najslabše pa pri sprejemnih postopkih na dodiplomskem študiju, ki jih ureja zunanja avtoriteta, uvajanju dodiplomskih, magistrskih in doktorskih programov, ki morajo prestati postopek akreditacije, izbiri mehanizmov zagotavljanja kakovosti in izbiri kakovostnih ponudnikov (obojega univerze v Sloveniji sploh ne morejo izbrati).

Z vidika avtonomije osebja se je uvrstila na 24. mesto. Najbolje se je odrezala pri postopkih napredovanja za višje akademsko osebje (univerze lahko o tem svobodno odločajo), najslabše pa pri plačah višjega akademskega in administrativnega osebja ter odpuščanju višjega akademskega in administrativnega osebja. Vse to je urejeno z zakonom o javnih uslužbencih.

Z vidika finančne avtonomije se je uvrstila na 18. mesto. Najbolje se je odrezala pri zmožnosti ohranjanja presežka pri javnem financiranju, najslabše pa pri zmožnosti določitve šolnin na dodiplomskem in magistrskem študiju (teh v Sloveniji ni).

Z vidika organizacijske avtonomije se je uvrstila na 16. mesto. Najbolje se je odrezala pri izbiri postopka rektorja, ki ga ne regulira zunanja avtoriteta ter kriterijih in dolžini mandata za rektorja (ni navedeno v zakonu). Najslabše se je odrezala pri zmožnosti določanja o akademskih strukturah – te so določene v zakonu.