Mednarodni dan starejših

1. oktobra praznujemo Mednarodni dan starejših. Z besedo starejši običajno označujemo osebe, stare 65 ali več let. Med prebivalci Slovenije je bilo 1. januarja 2017 takih oseb 390.426; 58 % teh oseb so bile ženske. 221 prebivalcev je bilo starih 100 ali več let. Delež starejših v Sloveniji se povečuje: v 2010 so bili starejši 16,5 %, na začetku leta 2017 pa že 19,1 % prebivalstva Slovenije. Tema letošnjega dne starejših je: Korak v prihodnost: kako uporabiti talente, prispevek in sodelovanje starejših v družbi.


Starejši v Sloveniji se udeležujejo različnih prireditev v večji meri kot njihovi evropski vrstniki

Starejši v Sloveniji so se doslej bolj kot njihovi evropski vrstniki udeleževali različnih prireditev. Po podatkih iz leta 2015 se je vsaj enkrat v 12 mesecih pred anketiranjem udeležilo kakšne kulturne ali športne prireditve (kino, gledališče, koncert, muzej, športni dogodek) 66 % prebivalcev Slovenije, starih 65–74 let; med vsemi prav toliko starimi prebivalci EU pa je bilo takih 57 %.

Tudi prostovoljno delo, organizirano in neorganizirano, so starejši v Sloveniji opravljali v večjem odstotku kot starejši v celotni EU-28: organizirano prostovoljno delo je v Sloveniji opravljalo 22 % teh oseb (65–74 let), v celotni EU-28 pa 20 %, neorganizirano prostovoljno delo v Sloveniji 39 %, v celotni EU-28 pa 23 %. Politično aktivni (npr. tako, da so sodelovali pri javnem posvetu, podpisovanju peticij, na demonstracijah, pri dejavnostih političnih strank ipd.) so bili starejši v celotni EU-28 v večjem odstotku (12 %) kot njihovi slovenski vrstniki (8 %).

Internet so v letu 2016 v večji meri uporabljali starejši (65–74 let) v celotni EU-28 kot njihovi vrstniki v Sloveniji; rednih uporabnikov interneta je bilo namreč med prvimi 49 %, med drugimi pa 29 %. So pa slovenski starostniki, ki so redno uporabljali internet, v večji meri kot evropski starostniki pošiljali/prejemali elektronsko pošto, brali novice/časopise/revije na internetu, na internetu iskali informacije o zdravju in poslušali glasbo (npr. spletni radio).


Starejši imajo povprečno za približno 280 EUR prenizek mesečni dohodek, da bi si lahko sami plačevali bivanje in najzahtevnejšo oskrbo v domu starejših občanov

Čeprav so se starejši v Sloveniji na nekaterih področjih vključevali v družbo v večjem obsegu kot njihovi evropski vrstniki, je marsikomu tako udejstvovanje preprečevala bolezen. V letu 2016 je približno četrtina prebivalcev, starih 65 ali več let, svoje zdravstveno stanje ocenila kot slabo ali zelo slabo. Prav bolezen je bila v letu 2015 (po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije) najpomembnejši razlog (za 62 %), da so se starejši odločili za preselitev v dom starejših občanov, sledila so hujša duševna obolenja (zaradi tega jih je odšlo v dom 13 %). V domovih za starejše občane je 1. januarja 2017 prebivalo 4 % prebivalcev, starih 65 ali več let.

Spodnja infografika prikazuje letne življenjske stroške starejših (65+) v Sloveniji v letu 2015. Takrat je bilo v Sloveniji 370.000 prebivalcev, starih 65 ali več let, v domovih za starejše občane jih je prebivalo 16.000. Povprečni letni dohodek starejše osebe, ki je prebivala v enočlanskem gospodinjstvu, je bil takrat 9.443 EUR. Gre sicer za podatek, v katerem osebe, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih (npr. v domovih za starejše), niso upoštevane, vendar predvidevamo, da je bil približno enako visok tudi prihodek oseb, ki so bivale v domovih za starejše občane. Povprečna cena bivanja in oskrbe v domu za starejše se je v letu 2015 gibala med 7.187 EUR in 12.213 EUR. Iz tega lahko sklepamo, da večina oseb, ki je potrebovala najzahtevnejšo oskrbo, ni imela dovolj visokega prihodka, da bi lahko sama plačevala stroške bivanja in oskrbe v domu starejših občanov.