Mednarodni dan kave
Po jutranji kavi se dan pozna
Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje. »Kavoljubi« smo mednarodni dan kave začeli praznovati 1. oktobra 2015; letos ga bomo torej obeležili tretjič zapored.
Ali mednarodni dan kave praznujemo tudi v Sloveniji?
Prvič se je mednarodni dan kave praznoval 1. oktobra 2015 v okviru razstave Expo 2015 v Milanu, organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization, ICO); tam je takrat potekal tudi globalni forum o kavi. V Mednarodno organizacijo za kavo je včlanjenih 77 držav in med njimi je tudi Slovenija. Te države in tudi vsi njihovi partnerji, ki sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in prodaji kave, bodo letos pripravili številne dogodke, na katerih bo glavna pozornost namenjena temu dišečemu napitku.
Od rastline s plantaž kavovca do skodelice kave v EU-28
Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Posledica tega je, da se članice EU-28 uvrščamo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Po podatkih Eurostata so bile v 2016 največje pridelovalke kave Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh držav smo države članice EU v 2016 uvozile vrednostno za 13,9 milijarde EUR kave ali 62 % celotne količine uvoza surovih, tj. nepraženih kavnih zrn, od tega polovico iz Brazilije.
Med pet evropskih pristanišč z največjim količinskim pretovorom kave so se v 2016 uvrstili: Antwerpen (Belgija), Hamburg (Nemčija), Le Havre (Francija) ter Genova in Trst (Italija). Od dveh sort v EU-28 uvožene kave je bilo 64 % arabice (največ iz Brazilije) in 36 % robuste (največ iz Vietnama). Države članice EU niso le glavne uvoznice, ampak tudi pomembne izvoznice kave: v 2016 so izvozile za 7,6 milijarde EUR kave in njenih proizvodov, največ v Rusijo (za 15 % navedene vrednosti), Nizozemsko (12 %), Francijo, Ukrajino in Združene države Amerike (v vsako za 11 %).
Količina in vrednost uvožene kave
Slovenija je v 2016 uvozila 13.818 ton kave v vrednosti 46,2 milijona EUR. Količina uvožene kave je bila za 10 % večja kot v letu prej. Vrednostno je največ kave uvozila iz Italije (34 %) in Brazilije (24 %).
Količina in vrednost izvožene kave
V 2016 je Slovenija izvozila 4.368 ton kave, ki je bila vredna 18,6 milijona EUR, to je vrednostno za 29 % več, količinsko pa za 57 % več kot v letu prej. Večino te kave je izvozila v države članice Evropske unije. Vrednostno je največ kave izvozila v Hrvaško (57 %) in v Italijo (22 %).
Kava je kot tržni proizvod zanimiva tudi za slovenska podjetja. Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, v Sloveniji narašča. S predelavo čaja in kave se je v 2015 po Statističnem poslovnem registru ukvarjalo 46 podjetij (14 več kot v letu 2010); na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je v tem letu delovalo 69 podjetij; skodelico kave pa ste si v tem letu lahko v Sloveniji naročili v eni izmed 3.880 kavarn (to je skoraj 9 % kavarn več kot v letu 2010).
V 2016 je bilo treba za kilogram pražene mlete kave v trgovini odšteti v povprečju 7,88 EUR, to je za 10 % več kot v letu 2010, ko je bila cena za kg kave najnižja v zadnjem desetletju.
Povprečna cena skodelice kave v lokalu v zadnjih treh letih ostaja približno enaka. Najcenejša je bila v letu 2003, ko smo za skodelico kave odšteli 0,71 EUR ali 68 % manj kot v 2016.
Če bi želeli piti najdražjo kavo na svetu, Kopi Luwak, bi za skodelico kave v povprečju odšteli od 30 do 100 EUR, za 500-gramski zavitek kave pa okrog 500 EUR. Skodelica kave v lokalu pa je bila v 2015 najdražja na Nizozemskem, Finskem in v Nemčiji: v povprečju je bilo treba zanjo plačati več kot 2 EUR.
Kako radi imamo kavo Slovenci?
Na splošno jo radi pijemo. Posebno pozornost so ji v svojih delih namenili tudi nekateri slovenski umetniki: Cankar je svoj grenak spomin opisal v črtici Skodelica kave, slikarka Ivana Kobilca je upodobila svojo Kofetarico na slikarskem platnu, kava je nastopala tudi v gledaliških delih (Čakam na kavo, Vse o Ivanu), pevka Anabel pa v svoji popevki vabi prijatelja na klepet Ob kavi.
V 2015 so bile po podatkih Eurostata največje porabnice kave severne države: Finska (12,2 kg/preb.), Švedska (10,1 kg/preb.) in Danska (6,9 kg/preb.). V Sloveniji je bila poraba kave (5,5 kg/preb.) enaka evropskemu povprečju.
Ob mednarodnem dnevu kave so na družbenih medijih številne objave o kavi in dogodkih, povezanih s kavo, najpogosteje uporabljeni ključnik (hashtag) pa je #internationalcoffeeday. Zanimivosti o kavi bomo na ta dan pripravilii tudi na našem računu na Twitterju @StatSlovenija.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.