Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v podjetjih, Slovenija, 2015

V 2015 izobraževalo svoje zaposlene 84,1 % podjetij

Za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v podjetjih je bilo v 2015 namenjenih 80.706 mio. EUR (0,21 % BDP), kar predstavlja 0,72 % od celotnih stroškov dela. V 2015 je več podjetij poskrbelo za izobraževanje svojih zaposlenih kot v 2010.

  • 28.6.2017
  • |
  • začasni podatki
Med podjetji v Sloveniji 84,1 % »izobraževalnih«
Med 7.334 podjetji je bilo v letu 2015 6.170 (84,1 %) »izobraževalnih«, to je takih, ki so poskrbela, da so se njihovi zaposleni dodatno poklicno izobraževali in usposabljali. V preostalih 1.164 podjetjih za to ni bilo poskrbljeno, in to večinoma zato, ker naj bi tedanje znanje in veščine zaposlenih ustrezali tedanjim potrebam podjetja in ker raje zaposlujejo ljudi, ki že imajo potrebno znanje in kompetence.  



Z vidika velikosti podjetij najbolj »izobraževalna« velika, z vidika dejavnosti pa podjetja iz informacijskih, komunikacijskih ter finančnih in zavarovalniških dejavnosti 

Od vseh oseb, ki delajo v slovenskih podjetjih, se jih je v 2015 udeleževalo izobraževalnih programov 89 %.  
Iz infografike 1 je razvidno, da so v znanje in kompetence svojih zaposlenih vložila glede na dejavnost največ sredstev podjetja, ki po SKD spadajo v informacijske in komunikacijske ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. To kažejo tudi izračunani kazalniki: od oseb, ki so delale v omenjenih podjetjih, je bilo udeležencev izobraževanja 96 %; vsak udeleženec je bil v programih izobraževanja navzoč povprečno 26 ur; za izobraževanje vsakega od udeležencev so ta podjetja porabila povprečno 1.500 EUR. 
Najmanj »izobraževalna« so gradbena podjetja. Tukaj so bile vrednosti izračunanih kazalnikov izobraževanja in usposabljanja najnižje: delež udeležencev izobraževanja med vsemi osebami, ki delajo, je tukaj znašal 66 %; vsak udeleženec je bil v programih navzoč povprečno 4,5 ure; za vsakega udeleženca je bilo za ta namen porabljenih povprečno nekaj manj kot 200 EUR.  
V programe izobraževanja je všteto tudi obvezno izobraževanje iz zdravja in varstva pri delu; to znaša povprečno 20 % vseh delovnih ur. 
Glede na velikost podjetij (infografika 2) pa so bila najbolj »izobraževalna« velika podjetja. Vrednosti vseh treh kazalnikov so bile tukaj najvišje:   delež udeležencev v izobraževalnih programih, povprečno število ur izobraževanja na udeleženca in povprečni stroški za programe izobraževanja na osebo. Zanimivo je, da je bil delež udeležencev v srednje velikih podjetjih za 20 odstotnih točk višji kot v majhnih podjetjih, vendar so v srednje velikih podjetjih porabili za programe izobraževanja povprečno manj ur na osebo (12) kot v majhnih podjetjih (13). Stroška za udeležbo v programih izobraževanja na osebo, ki dela, pa sta bila v srednje velikih (690 EUR) in majhnih (660 EUR) podjetjih skoraj enaka.





Težave »izobraževalnih« podjetij v 2015 popolnoma drugačne kot v 2010

Pred petimi leti, ko je bila izvedena zadnja anketa o izobraževanju in usposabljanju v podjetjih, so se t. i. "izobraževalna" podjetja srečevala s povsem drugimi težavami kot v letu 2015. Po najnovejših rezultatih se namreč veliko več "izobraževalnih" podjetij spopada s težavami zaradi pomanjkanja ustreznih tečajev izobraževanja na trgu in manj z visokimi stroški izobraževanja. V zadnjem času poroča tudi manj podjetij o težavah zaradi zaposlovanja ljudi z ustreznimi kompetencami. Pred petimi leti so "izobraževalna" podjetja večinoma poročala o težavah zaradi visokih stroškov izobraževanja in so v večjem obsegu iskala ljudi z ustreznimi znanji. "Izobraževalna" podjetja takrat niso v tolikšni meri poročala o težavah s ponudbo izobraževanj na trgu. 

Tehnične, praktične ali poklicne sposobnosti najpomembnejše za razvoj podjetja
Med kompetencami, ki na splošno veljajo za pomembne za razvoj posameznega podjetja, so danes najpogosteje omenjene tehnične, praktične ali poklicne sposobnosti, sposobnost dela s strankami, sposobnost dela v skupini in  spretnosti za reševanje problemov. Najmanj pomembna za razvoj podjetja naj bi bile računske, bralne in pisne spretnosti, sposobnost ustnega in pisnega sporazumevanja in administrativne spretnosti. Te so namreč najmanjkrat omenjene. 

V letu 2015 veliko več podjetij, ki omogočajo vajeništvo
Delež podjetij, ki so omogočala vajeništvo, se je zelo povečal: v letu 2010 je bilo takih podjetij 8 %, v letu 2015 pa 32 %. Podjetja so se po zadnjih podatkih večinoma odločala za  vajeništvo zato, ker želijo usposobiti bodoče uslužbence glede na svoje potrebe in ker želijo izbrati najboljše vajence za prihodnjo zaposlitev.  Manj pogosto so se za vajeništvo odločala zaradi preprečitve morebitne neusklajenosti kadrov s potrebami podjetja, do česar lahko pride pri zaposlovanju neposredno s trga dela in zaradi uporabe kompetenc vajencev že med vajeništvom. 




METODOLOŠKO OPOZORILO
Začasni podatki raziskave o nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v podjetjih so objavljeni v skladu z zahtevami na ravni EU. Tako v skladu z dogovorom niso upoštevana podjetja katerih osnovna dejavnost spada pod SKD 2008 v področja O (Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti), P (Izobraževanje) in Q (Zdravstvo in socialno varstvo), ki smo jih za potrebe Slovenije dodatno vklopili v ciljno populacijo zaradi nadaljnih potreb podatkov na nacionalni ravni. Podatki za področja dejavnosti (O, P, Q) v raziskavi o nadaljevalnem poklicem izobraževanju in usposabljanju v podjetjih so objavljeni v končnih podatkih.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.