Svetovni dan piva

Slovenci smo veliki ljubitelji piva, te najstarejše in najbolj priljubljene alkoholne pijače

Svetovni dan piva: Slovenija ima dolgo pivovarsko tradicijo. Kljub majhnosti ima zelo močno in bogato pivovarsko industrijo. Najštevilnejše so manjše butične, nomadske in druge pivovarne. Od vseh alkoholnih pijač je med Slovenci najbolj priljubljeno prav pivo.

  • 28.7.2017
  • |
  • brez statusa

Svetovni dan piva

Od leta 2007 se po svetu vsak prvi petek v avgustu praznuje svetovni dan piva, dan, ki je posvečen vsem ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic.

Svetovni dan piva so začeli praznovati v kalifornijskem mestu Santa Cruz v Združenih državah. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne čedalje več držav. Svetovni dan piva se tako danes praznuje na 6 celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih.

Tudi v Sloveniji praznujemo ta dan. Načrtno in organizirano pa smo ga začeli praznovati lani.

Pivo je v Sloveniji zelo priljubljena alkoholna pijača

Pivo je zelo priljubljena alkoholna pijača povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Slovenija ima tudi zelo močno in bogato pivovarsko industrijo in tudi dolgo pivovarsko tradicijo. Po prvih pisnih dokazih sega varjenje piva v Sloveniji v leto 1160.

O priljubljenosti piva med Slovenci govorijo tudi statistični podatki; po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) popijemo prebivalci Slovenije v povprečju od vseh alkoholnih pijač največ piva; v letu 2015 je po njihovih podatkih popil vsak v povprečju 97,6 litra te priljubljene pijače. Sledilo je vino in nato žgane pijače.

Kje se popije več piva kot v Sloveniji, kje manj? Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev v Evropski uniji popijejo Čehi v povprečju na leto za 86 % več piva kot Slovenci, Italijani in Francozi ga popijejo za 60 % manj, Hrvati in Finci pa približno prav toliko.


V desetih letih se je pivo podražilo skoraj za polovico

Če smo lani, tj. v letu 2016, kupili v Sloveniji 1 liter svetlega piva v trgovini na drobno (torej za domačo rabo), smo zanj plačali 1,98 EUR. Cena piva se je v desetih letih zvišala za 42,4 %. 

Trgovina na drobno v Sloveniji je v letu 2015 ustvarila s prodajo piva 153 milijonov EUR prihodka. 


Od članic EU proizvede največ piva Nemčija 

Čeprav Slovenci popijemo v povprečju precej piva, pa Slovenija ne sodi med največje proizvajalke piva med državami članicami EU, ampak je celo med zadnjimi na lestvici, pred Estonijo, Latvijo, Ciprom, Luksemburgom in Malto. Večji del doma proizvedenega piva tudi porabimo doma; kar ostane, se proda v gostinskih lokalih, hotelih, restavracijah in trgovinah. 

V Sloveniji je veliko predvsem manjših pivovarn – butičnih, nomadskih, gostilniških in drugih 

Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev je v letu 2015 delovalo v Sloveniji 55 pivovarn; za 32 od teh je bila proizvodnja piva glavna dejavnost (več kot tretjina teh je bila v osrednjeslovenski statistični regiji).  

Največ je mikropivovarn tj. takih, ki proizvedejo do 1.000 hektolitrov piva na leto; lahko so butične, nomadske, gostilniške in druge. V letu 2015 je bilo takih pivovarn okoli 50. Največ novih mikropivovarn je nastalo v letu 2014, kar 21.
  
Slovenija več piva izvozi kot uvozi 

Slovenija je pri pivu predvsem izvozno usmerjena, saj več piva izvozi v druge države, kot ga od tam uvozi.  

V letu 2016 ga je izvozila za 35,8 milijona EUR, od tega za 25,9 milijona EUR v države članice EU (največ v Italijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo), za 9,9 milijona EUR pa v države nečlanice EU (največ v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in Kitajsko).  

Uvozila pa ga je za 32,1 milijona EUR, od tega za 31,6 milijona EUR iz držav članic EU (največ iz Avstrije, Italije in Hrvaške), za 0,5 milijona EUR pa iz držav nečlanic EU (največ iz Srbije).  

Slovenija ena večjih pridelovalk hmelja v svetu 

S pivovarstvom je zelo povezano tudi hmeljarstvo, saj je hmelj poleg vode, slada in kvasovk ena osnovnih surovin v pivovarstvu. Tudi hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Slovenija se po letni pridelavi hmelja uvršča med večje svetovne pridelovalke hmelja, saj pridela približno 2–3 % celotnega svetovnega pridelka hmelja in prideluje več kot 17 različnih vrst hmelja; med temi prevladujejo sorte Aurora, Savinjski golding, Celeia in Bobek.  

V Sloveniji smo v letu 2016 (po začasnih podatkih) pridelali na 1.485 hektarjih površine 2.478 ton hmelja, kar je za 20 % več kot v letu pred tem. Tudi pri proizvodnji hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridelamo, izvozimo po svetu, le manjši delež pa ga prodamo pivovarjem in drugim na slovenskem trgu. 

Uživajte pivo in ob pivu, vendar odgovorno!


Če sodite tudi sami med ljubitelje piva, si ga boste ta dan zagotovo privoščili, lahko pa z njim obdarite svoje prijatelje, predvsem pa ga vsi uživajte odgovorno.  

Še nekaj zanimivih dejstev o pivu: 

 

  • Pivo je najstarejša alkoholna pijača, saj so ga poznali že Mezopotamci in stari Egipčani.
  • Pivo je za vodo in čajem tretja najbolj priljubljena pijača.
  • Kirin Beer University navaja, da so Čehi že 23. leto zapored največji potrošniki piva na svetu.
  • Pivo, če ga pijemo v zmernih količinah, ima tudi pozitivne učinke na zdravje (preprečuje diabetes, manjša možnost za srčne bolezni …).
  • Najmočnejše pivo na svetu vsebuje 67,5 % alkohola in izvira iz Škotske.
  • V Sloveniji imamo Inštitut hmeljarstva in pivovarstva (IHPS) in dva muzeja, posvečena pivu, Pivovarski muzej v Ljubljani in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
  • Obstaja zemljevid Slovenskih pivovarn.
  • Besede pivo, pivovar, pivovarna smo prevzeli iz češčine. Pivo je prvotno pomenilo 'pijača'; beseda pivovar je nastala iz pivo in varit 'kuhati'; prvotni pomen besede pivovar je torej 'tisti, ki vari pivo'.

 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti