Svetovni dan varstva okolja

Uživajmo v naravi in hkrati poskrbimo za ohranitev njenih lepot

Tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja je »Povežimo ljudi z naravo«. To pomeni – pojdimo ven, uživajmo v naravi, občudujmo jo in hkrati poskrbimo, da jo bomo zapustili svojim potomcev v vsej njeni lepoti in neokrnjenosti.

  • 30. 5. 2017 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Na pobudo OZN zaznamujemo svetovni dan varstva okolja 5. junija. 

Na ta dan razmišljajmo o tem, da smo tudi mi del narave in da je naša blaginja precej odvisna od nje in njene ohranjenosti. 


Raznolikost Slovenije nudi različne možnosti stika z naravo 
Slovenija je majhna država v osrčju Evrope, ki na svojih 20.000 km2 združuje štiri velike evropske reliefne enote: Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonsko nižino in Sredozemlje. Zaradi svoje razgibanosti nudi najrazličnejše možnosti preživljanja časa v naravi – od planinarjenja in pohodništva, smučanja, kolesarjenja, plavanja, pa vse do gobarjenja in organiziranja piknikov v naravi. 

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozdovi, ki prekrivajo več kot polovico Slovenije (skoraj 1,2 milijona ha v letu 2015) so zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv na okolje. Poleg tega, da predstavljajo življenjsko okolje številnim rastlinskim in živalskim vrstam, vplivajo tudi na kakovost zraka in na zmanjševanje negativnih vplivov emisij v zrak. Gozdovi so namreč velik ponor ogljikovega dioksida (CO2), enega od toplogrednih plinov, ki nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv. V letu 2015 je delež CO2 znašal 81 % vseh toplogrednih plinov in se je glede na leto 2008, ko je bil najvišji v zadnjih tridesetih letih, zmanjšal za skoraj 5 odstotnih točk. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Gozd pa je poleg tega, da je prostor za rekreacijo in za kakovostno preživljanje prostega časa, hkrati tudi vir zaslužka, predvsem zaradi prodaje lesa. V letu 2015 je bilo tako v Sloveniji posekanih 6 milijonov m3 lesa, kar je skoraj 2-krat več kakor leta 2010 in skoraj 2,5-krat več kakor leta 2000, ko je bilo posekanega 2,6 milijona m3 lesa. Lesna zaloga v Sloveniji pa se še povečuje; od leta 2000 do leta 2015 se je povečala za 27 %. Pri listavcih se je povečala za 34 %, pri iglavcih pa za 20 %. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Na čistost in neokrnjenost narave močno vpliva tudi človek s svojim delovanjem 
Da bomo lahko uživali v čisti in neokrnjeni naravi, moramo paziti na to, kako z njo ravnamo tako pri izpustih v zrak ali vode, kakor tudi pri zbiranju in ločevanju odpadkov ter investiranju v okolju prijazne projekte in naprave. 

Slovenija je relativno bogata z vodnimi viri, saj skoraj 4-krat presega evropsko povprečje. Količina razpoložljivih sladkovodnih virov v Sloveniji sicer precej niha, saj je odvisna od pretokov rek, vremenskih razmer in klimatskih sprememb. Tako je  bila količina razpoložljivih sladkovodnih virov v letu 2015 okoli 12.000 m3/prebivalca oziroma za  47 % nižja kot v 2014, ko je bila najvišja v zadnjih petnajstih letih in je znašala okoli 22.000 m3/prebivalca. 
V letu 2015 se je v Sloveniji načrpalo 897 milijonov m3 vode, od tega 18 % za javni vodovod ter 77 % za izvajanje različnih dejavnosti s strani podjetji. 5 % načrpane vode se je izgubilo v vodovodnem omrežju. 
V letu 2015 je bilo v javno kanalizacijo in površinske vode izpuščene nekaj manj kot 800 milijonov m3 odpadne vode. Od tega je bilo pred izpustom prečiščenih 12 %, neprečiščenih 7 %, 81 % odpadne vode pa je bilo le toplotno onesnaženih. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


 
Tudi odpadki imajo lahko velik vpliv na čistost in neokrnjenost narave in okolja. Že v vrtcu je treba otroke navajati na ustrezno ravnanje z odpadki in njihovo pravilno ločevanje. Le odpadki, ki so bili zbrani v okviru javnih komunalnih služb ali specializiranih zbiralcev odpadkov, bodo obdelani na pravilen način; vstopili bodo v sistem krožnega gospodarstva – predelave oz. ponovne uporabe odpadkov, ostanki pa bodo odloženi na za to prirejenih odlagališčih. V Sloveniji je v letu 2015 nastalo več kot 5 milijonov ton vseh vrst odpadkov. Od tega je bilo skoraj 18 % komunalnih odpadkov in skoraj 3 % nevarnih odpadkov. Dve tretjini komunalnih odpadkov sta se zbrali ločeno in sta bili preusmerjeni v nadaljnjo predelavo. Količina odloženih odpadkov se zmanjšuje; v letu 2015 se je, glede na leto 2010, količina odloženih odpadkov zmanjšala za 76 %. Kljub temu je v letu 2015 še vedno 5 % vseh odpadkov oziroma skoraj 23 % komunalnih odpadkov končalo na odlagališčih odpadkov.  

Več kot 3 milijone ton odpadkov je bilo v letu 2015 dejansko predelanih in je tako vstopilo v sistem krožnega gospodarstva. Ponovna uporaba odpadkov ter njihova reciklaža pripomore tudi k zmanjševanju izkoriščenosti domačih virov. Izkoriščenost domačih virov je tako v letu 2015 znašala skoraj 25 milijonov ton in se je glede na leto 2010 zmanjšala za 12 %. V največji meri se je zmanjšala izkoriščenost fosilnih energetskih surovin, za skoraj 29 %, izkoriščenost nekovinskih mineralov pa za 20 %, medtem ko se je izkoriščenost biomase povečala za 24 %. 

Na ohranjanje narave in naravnih dobrin lahko vplivamo tudi s pravilnimi in ustreznimi investicijami v okoljsko naravnane projekte in naprave za izboljšanje in ohranjanje čistosti narave. V letu 2015 so tako investicije za varstvo okolja, ki so namenjene  uvajanju novih tehnologij ter izboljševanju starih tehnologij, postopkov in opreme, znašale 442 milijona EUR oziroma  8 % več kot leta 2010. Največ investicij je bilo namenjenih za ravnanje z odpadki  (skoraj 40 %), sledile so investicije v upravljanje odpadnih voda (37 %) ter investicije v varstvo zraka in klime z več kot 16 %.  4 % investicij je bilo namenjenih v varstvo pred hrupom in vibracijami ter nekaj več kot 1 % investicij v varstvo in izboljšavo tal, podtalnice in površinske vode. 2 % investicij sta bila namenjena drugim investicijam, med katere se prišteva tudi varstvo biotske raznovrstnosti. 


Podatki kažejo, da je narava v Sloveniji relativno čista in neokrnjena, in poskrbimo, da bo takšna tudi ostala. Prav tako Slovenija kljub svoji majhnosti nudi najrazličnejše možnosti preživljanja prostega časa v naravi. Izkoristimo jih.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.