Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Ob letošnjem svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe poudarek na masovnih podatkih

Svetovni dan telekomunikacijske in informacijske družbe: V Sloveniji 64 % oseb, starih 16–74 let, vsak ali skoraj vsak dan uporablja internet, 2.385.757 oseb pa mobilno omrežje. Vsi ti ustvarjajo masovne podatke. Te je v 2015 analiziralo 11 % podjetij (z vsaj 10 zaposlenimi). 

  • 11.5.2017
  • |
  • brez statusa


17. maja zaznamujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Namen tega dneva je krepiti zavedanje o tem, kako lahko uporaba novih tehnologij spodbudi socialno-ekonomski in trajnostni razvoj. Letos je poudarek na masovnih podatkih (Big Data for Big Impact): kako lahko te kompleksne, pogosto nestrukturirane podatke spremenimo v informacije, ki se lahko uporabijo kot podlaga pri sprejemanju ključnih odločitev.


V digitalni dobi se z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), interneta za zasebne ali poslovne namene vsako minuto ustvarijo ogromne količine različnih podatkov. Narašča tudi število pametnih naprav, ki se povezujejo na internet in ki pri tem ustvarjajo podatke. Tako nastali podatki, imenovani masovni podatki, imajo naslednje značilnosti:

  • znatno velikost: gre za ogromno količino podatkov, ki se ustvarjajo v času;
  • raznolikost: gre za podatke v različnih oblikah zapisa, v strukturirani ali nestrukturirani obliki (npr. besedilo, senzorni podatki, dnevniki aktivnosti, tokovi klikov, koordinate ipd.);
  • hitrost: gre za podatke, ki se ustvarjajo z veliko hitrostjo, so hitro na voljo in se tudi hitro spreminjajo.


Kdo ustvarja masovne podatke in kdaj se ti ustvarjajo?

Masovni podatki se tvorijo s samo uporabo interneta, družabnih omrežij ipd. 

Koliko oseb v Sloveniji, starih 16–74 let, uporablja internet vsak dan ali skoraj vsak dan? V prvem četrtletju 2016 ga je uporabljalo 64 % teh oseb; med 16–24-letniki je bilo takih 94 %, med 65–74-letniki pa 20 %. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih




Do interneta so v Sloveniji v največjem odstotku dostopali prek mobilnega ali pametnega telefona (55 % oseb, starih 16–74 let), sledil je dostop prek prenosnega računalnika (53 %). 51 % teh oseb pa je dostopalo do interneta prek mobilnega ali pametnega telefona zunaj doma ali delovnega mesta (v gibanju). 

Za kakšne namene ga uporabljamo v Sloveniji? 66 % oseb (16–74 let) je internet uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje e-pošte, 65 % za iskanje informacij o blagu, storitvah, 38 % jih je sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih; četrtina teh oseb je na internet nalagala svoje fotografije, videoposnetke, glasbo, besedila.  


Pomemben vir masovnih podatkov so podatki o uporabi mobilnih omrežij

V Sloveniji je v 4. četrtletju 2016 uporabljalo mobilna omrežja 2.385.757 oseb, od tega je bilo 79 % zasebnih in 21 % poslovnih uporabnikov (v 9 letih se je delež uporabnikov mobilnega omrežja povečal za 24 %). Med zasebnimi uporabniki je bilo 71 % naročnikov mobilnega omrežja, 29 % pa predplačnikov mobilnega omrežja. Ti uporabniki ustvarjajo ogromne količine podatkov, ki so med drugim pomemben vir podatkov o dnevni mobilnosti prebivalstva. 


Tudi podjetja zbirajo podatke in jih s svojim poslovanjem tudi ustvarjajo 

Od zaposlenih v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi je v Sloveniji v letu 2016 pri svojem delu uporabljalo računalnike z dostopom do interneta 51 %; 19 odstotkom zaposlenih pa so podjetja dodelila prenosne naprave z možnostjo dostopa do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij.  

83 % podjetij je imelo spletno stran, 46 % svoj profil na družbenih medijih in tako objavljalo različne podatke. Podjetja pri svojem vsakodnevnem elektronskem poslovanju prav tako ustvarjajo in zbirajo številne podatke. V 2015 je 33 % teh podjetij uporabljalo programske rešitve ERP za izmenjavo informacij med različnimi delovnimi področji, 29 % pa programske rešitve CRM za upravljanje odnosov s strankami. 

V 2013 pa je programske rešitve poslovne inteligence (angl. BI), katere namen je preoblikovanje podatkov v koristne informacije, za namene poslovnih analiz uporabljalo 13 % podjetij.


Koliko podjetij analizira masovne podatke?

Analiza (temeljit pregled, natančno razčlenjevanje) masovnih podatkov pomaga podjetjem do boljših poslovnih odločitev. V letu 2015 je masovne podatke analiziralo 11 % podjetij (z vsaj 10 zaposlenimi). Odstotek podjetij, ki so analizirala te podatke, je bil največji v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (35 %), sledila so podjetja v dejavnosti oskrba z energijo, vodo, ravnanje z odpadki (30 %).

Katere podatke analizirajo? Največ podjetij je analiziralo lastne podatke podjetja iz pametnih naprav ali senzorjev, npr. podatke, ki so nastali pri komunikaciji naprav z napravami, podatke iz pametnih števcev, avtomobilskih senzorjev, podatke iz radijskih identifikacijskih oznak (angl. RFID) ipd. (7 % podjetij); sledili so podatki, ki so nastali pri uporabi družbenih medijev, in geolokacijski podatki, ki so nastali pri uporabi mobilnih naprav (4 %), ter drugi viri masovnih podatkov (1 %).


Kdo je opravil analizo masovnih podatkov? V 90 % podjetij (od tistih, ki so te podatke analizirala) so jo opravili zaposleni v podjetju (v matičnem ali povezanih podjetjih), v 24 % podjetij pa zunanji ponudniki storitev.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.