Boljši, slabši, povprečni – Statistični portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2017

Ob 9. maju, ki ga v Evropski uniji praznujemo kot dan Evrope, smo pripravili publikacijo, v kateri smo skušali prikazati položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije. Kjer je bilo smiselno, smo primerjavo razširili še na druge države, predvsem na tiste z območja nekdanje Jugoslavije in na države članice EFTA. Države med seboj primerjamo po klasičnih makroekonomskih kazalnikih, kot so inflacija, BDP, zadolženost držav, stopnja brezposelnosti, in tudi po nekaterih drugih, splošni javnosti bolj razumljivih kazalnikih, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, na primer po cenah goriva, velikosti stanovanj, številu avtomobilov, številu zdravnikov, pridelavi vina, številu prihodov turistov in še po številnih drugih.

Vsaka država je samosvoja, skoraj vsaka po čem izstopa, v marsičem so si pa tudi podobne. Kako kaže posamezni državi? Slovenija je na primer prva po višini deleža razpoložljivih sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za osebno mobilnost. Prva je tudi po velikosti deleža zavarovane kopne površine za ohranjanje biotske raznovrstnosti. In kako kaže sosedam? Hrvaška, država, ki se je zadnja pridružila Evropski uniji, izstopa z najmanjšim deležem mladih z največ osnovnošolsko izobrazbo, ki niso vključeni v nobeno izobraževanje ali usposabljanje.  Avstrija izstopa z najvišjim številom zdravnikov na 100.000 prebivalcev, Italija je prva po velikosti deleža prebivalcev, starih 65 ali več let; je tudi največja uvoznica električne energije. Madžarska je bila v 2015 druga po letni rasti cen stanovanj (bolj so se stanovanja podražila le na Švedskem).

Več podatkov in primerjav si lahko ogledate v publikaciji, ki je na voljo na tej povezavi.