Dan podnebnih sprememb

Povprečne temperature v Sloveniji so višje – kaj pa emisije toplogrednih plinov?

Podnebje je v našem času še kar ugodno, a podatki kažejo na trende, ki bi nas morali skrbeti: globalne temperature zraka in oceanov naraščajo, čedalje višje so tudi količine toplogrednih plinov v ozračju. Ti večinoma izvirajo prav iz človekovih dejavnosti. Razmisleku o vsem tem je namenjen 15. maj.

  • 8. 5. 2017 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

15. maja zaznamujemo svetovni dan podnebnih sprememb. Namen tega dneva je opozoriti predvsem na škodljive posledice, ki jih podnebne spremembe povzročajo v okolju. Podatki namreč kažejo, da temperature v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji naraščajo.

Od Kjotskega protokola do Pariškega sporazuma


Pomemben mejnik v zvezi z okoljskimi ukrepi in ukrepi proti podnebnim spremembam je Kjotski protokol, dokument, ki je bil sprejet leta 1997 in ki je določil ciljne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Slovenija ga je ratificirala leta 2002. Na podnebni konferenci v Dohi leta 2012 je bila sprejeta sprememba, ki določa drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola; to se bo izteklo leta 2020. Odtlej ga bo nadomestil t. i. Pariški sporazum, sprejet na podnebni konferenci ZN v Parizu konec leta 2015. Ključni cilj tega sporazuma pa je, da se s primernimi ukrepi zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv in da se s tem rast globalne temperature do leta 2100 omeji na manj kot 2 oC glede na predindustrijsko raven.

Temperature zraka naraščajo tudi v Sloveniji

Trend naraščanja temperatur po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zaznavamo tudi v Sloveniji. Zgolj v zadnjega pol stoletja je povprečna letna temperatura zraka na merilnih postajah na Kredarici in v Ljubljani (Bežigrad) narasla za okoli 2 oC. Podobno sliko kažejo tudi podatki drugih meteoroloških postaj. V 2011 je povprečna letna temperatura zraka na Kredarici prvič od začetka uradnih meritev presegla 0 oC. Drugič je bila ta meja presežena 4 leta pozneje, leta 2015.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Potencialni učinki toplogrednih plinov so različni

Znanstvene študije ugotavljajo, da v zadnjih dveh stoletjih na podnebne spremembe najbolj vplivajo prav emisije toplogrednih plinov. To so poleg ogljikovega dioksida (CO2) še metan (CH4), didušikov oksid (N2O), delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Vsi omenjeni plini imajo znatno večji potencialni učinek tople grede kot CO2, vendar so njihove količine med emisijami hkrati bistveno manjše, zato njihove vrednosti izražamo v ekvivalentih CO2. Tako se pri izračunih upoštevajo različni pretvorbeni faktorji: ena enota CH4 ima denimo 25-krat večji toplogredni učinek kot količinsko enaka enota CO2, ena enota N2O 298-krat večjega, skupina plinov HFC 124- do 14.800-krat večjega, skupina plinov PFC 7.390- do 12.200-krat večjega, SF6 pa kar 22.800-krat večjega.  

Količina emisij toplogrednih plinov v Sloveniji v 2015 za 17,4 % manjša kot v 1986

Ob upoštevanju ekvivalentov CO2 je delež CO2 med toplogrednimi plini v letu 2015 v Sloveniji znašal 80,8 %, delež vseh drugih plinov skupaj pa 19,2 % (CH4 12,1 %, N2O 5,1 %, skupin plinov HFC in PFC 2,0 %, SF6 pa manj kot 0,1 %). V letu 2015 je količina emisij toplogrednih plinov v Sloveniji znašala 16.831 gigagramov (Gg) ekvivalenta CO2, kar je za 1,3 % več kot v letu 2014 in za 17,4 % manj kot v letu 1986 (ki je v Kjotskem protokolu navedeno kot izhodiščno leto). Emisije toplogrednih plinov so od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2008, ko so dosegle vrh z 21.498 Gg emisij ekvivalenta CO2, postopoma naraščale, nato pa razmeroma hitro upadale do leta 2014, ko je količina emisij znašala 16.610 Gg ekvivalenta CO2. Upad količine emisij po letu 2008 lahko deloma pripišemo posledicam gospodarske krize, deloma pa tudi toplejšim zimam: takoj po letu 2008 je bil na primer opazen predvsem upad emisij iz industrijskih procesov, v letih 2013, 2014 in 2015 pa je opazneje upadla tudi količina emisij iz energetske rabe goriv (ta zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih).


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Statistični podatki potrjujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, a ne vseh
 
SURS objavlja podatke o emisijah v zrak vsako leto v okviru okoljsko-ekonomskih računov. Ti podatki prikazujejo količine emisij v zrak (toplogrednih plinov in drugih onesnaževal) od leta 2008 dalje, in sicer po rezidenčnem načelu (to pomeni, da se upoštevajo le emisije, ki izvirajo iz dejavnosti prebivalcev Slovenije doma in v tujini, npr. domači čezmejni tranzit in turisti). 
Podatki računov emisij v zrak (na voljo so podatki za obdobje 2008–2014) potrjujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, a ne vseh: zmanjšale so se predvsem emisije CO2, medtem ko so se emisije skupin plinov HFC in PFC v tem obdobju povečale za dvakrat.

 

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.