Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

V 2015 v gledališčih, koncertnih dvoranah, kulturnih domovih in muzejih v Sloveniji 26.200 prireditev

Knjižne založbe v Sloveniji so v 2015 izdale 1.668 naslovov leposlovja, od tega 901 naslov izvirnega slovenskega leposlovja in 767 naslovov prevodov.

  • 1.2.2017
  • |
  • brez statusa

8. februar, Prešernov dan, se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, tudi dela prost dan pa je od leta 1991.

Kulturna bera v 2015

Uradni statistični podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji v letu 2015 so zgovorni:


slovenske založbe so izdale 5.411 naslovov knjig in brošur, od tega 1.668 naslovov leposlovja: 901 naslov izvirnih slovenskih del in 767 naslovov prevodov (vir: NUK);



v slovenskih gledališčih je bilo izvedenih 6.544 predstav, od tega 83 % lastnih in 17 % gostujočih; obiskalo jih je okoli 850.370 gledalcev, od tega 49 % dramske predstave; 


poklicni orkestri in zbori so v svojih matičnih hišah izvedli 170 koncertov, obiskalo pa jih je blizu 101.100 poslušalcev; izvedli so 1.860 glasbenih del, od tega 42 % del slovenskih avtorjev; 223 koncertov so izvedli na gostovanjih;



kulturni domovi so pripravili 15.763 kulturnih dogodkov; približno četrtina je bilo glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih in videopredstav; vseh prireditev se je udeležilo več kot 4 milijone obiskovalcev;



muzeji, galerije in likovna razstavišča so pripravili 3.502 razstavi; te so privabile okrog 2,6 milijona obiskovalcev, od tega 612.000 mladih obiskovalcev;



filmski delavci so ustvarili 22 celovečernih filmov, 13 igranih in 9 dokumentarnih, ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov; delovalo je 58 kinematografov; filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,1 milijona gledalcev (vir: SFC);


v splošne knjižnice je bilo vpisanih 479.452 članov, kar je nekaj več kot 23 % prebivalcev, izposodili pa so si 25,8 milijona enot knjižničnega gradiva (vir: NUK).


Isto velja tudi za uradne podatke za konec leta 2016:

- v register nesnovne kulturne dediščine je bilo vpisanih 56 enot (prakse, predstavitve, znanja, veščine) ): 41,1 % enot te dediščine so bila gospodarska znanja in veščine, 39,3 % šege in navade, preostalo so bila ustna izročila, uprizoritve in znanja o naravi ipd.;

- v register nepremične kulturne dediščine
pa je bilo vpisanih 29.950 enot: 1,1 % te dediščine so bili spomeniki državnega pomena, 26,7 % pa spomeniki lokalnega pomena (vir: Register kulturne dediščine, 31. 12. 2016).


Koliko denarja namenimo za kulturo?  

Država Slovenija je od 1999 dalje namenila za kulturne storitve, tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve ipd., letno največkrat 0,8 % BDP, dvakrat po 0,9 % BDP (v 2009 in 2010) in prav tako dvakrat po 0,7 % BDP (v 2007 in v 2015). V strukturi vseh javnih sredstev v tem petnajstletnem obdobju je delež izdatkov države za kulturne storitve največkrat znašal 1,7 % ali 1,8  %, v 2013 pa 1,3 %, zadnji dve leti (2014 in 2015) pa po 1,5 %. Če te vrednosti prikažemo glede na število prebivalcev in dodamo še druge podatke, dobimo naslednjo sliko:



Država je torej za kulturne storitve v 2015 namenila 133 evrov na prebivalca (6 evrov manj kot leta 2014), vsak prebivalec pa je za kulturo porabil povprečno 157 evrov (enako kot v 2014). Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od 2010 do 2015 zniževali, posamezni prebivalec Slovenije pa je v tem obdobju porabil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto.
 
Vendar kultura ni le strošek: delež dodane vrednosti kulture v BDP je v obdobju 2010–2013 znašal 1,2 %, v 2014 in 2015 pa po 1,1 % BDP (v tem podatku je upoštevana le kultura v ožjem smislu, tj.  dejavnosti 58, 59, 60, 90 in 91 po SKD; njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino itd. ni vračunan).
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.