Dan varne uporabe interneta

Dan varne uporabe interneta  – 7. februar – spremlja letos naslednja misel: Skupaj izboljšajmo internet. Ta dan je namenjen razmisleku o varni uporabi interneta, zlasti med mladimi: kako zaščititi računalnike in mobilne naprave, svojo identiteto in zasebnost na internetu, kako varno in odgovorno uporabljati mobilne naprave, družabna omrežja ipd.

Prek katerih naprav pa dostopajo do interneta današnji 16–24-letniki in za kakšne namene ga uporabljajo?


Velika večina 16–24-letnikov dostopa do interneta prek mobilnega ali pametnega telefona

V Sloveniji je prvem četrtletju 2016 dostopalo do interneta prek mobilnega ali pametnega telefona 91 % 16–24-letnikov (kar je enako povprečju v EU-28), prek prenosnega računalnika 71 % (v EU-28: 68 %), prek namiznega 49 % (v EU-28: 51 %), prek tabličnega računalnika 22 % (v EU-28: 41 %), prek pametne televizije 21 % (v EU-28: 16 %) in  prek drugih mobilnih naprav, npr. pametne ure, e-bralnika ipd., 6 % (v EU-28: 18 %).  

16–24-letniki uporabljajo internet za različne aktivnosti. V prvem četrtletju 2016 je v družabnih omrežjih sodelovalo 78 % oseb iz te starostne skupine (v EU-28: 85 %), glasbo je prek spletnega radia poslušalo ali jo pretakalo prek interneta 68 % teh oseb (v EU-28: 78 %), telefoniralo ali videotelefoniralo s spletno kamero 58 % (v EU-28: 52 %), slike, videoposnetke, besedila, ki so jih ustvarili sami, jih je nalagalo na spletne strani 52 % (v EU-28: 49 %), prostor za hrambo podatkov na internetu jih je uporabljalo 46 % (v EU-28: 42 %), internet je uporabljalo za izobraževalne namene 41 % teh oseb (enako povprečju v EU-28), spletne strani ali bloge jih je izdelovalo 12 % (v EU-28: 8 %).

Med svojimi aktivnostmi na internetu so navajali ali sporočali prek interneta različne podatke.


Kontaktni podatki najpogosteje sporočani podatki prek interneta

Po podatkih iz prvega četrtletja 2016 je internet uporabljalo v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem 97 % 16–24-letnikov (v EU-28: 97 %). Največ teh oseb, 68 %, je v tem obdobju sporočalo prek interneta svoje podatke za stik, npr. elektronski naslov, domači naslov, telefonsko številko ipd. (v EU-28: 63 %); osebne podatke, npr. ime, datum rojstva, številko osebne izkaznice, je sporočalo 56 % (v EU-28: 57 %), svojo sliko ali trenutno lokacijo, zdravstvene informacije, zaposlitveni status 25 % (v EU-28: 35 %) in številko kreditne ali debetne kartice, številko bančnega računa ipd. 24 % (v EU-28: 37 %). Nekaj več kot četrtina (26 %) ni prek interneta sporočala nobenih osebnih podatkov (v EU-28: 22 %).   

Svoje podatke lahko na internetu varujemo pred zlorabo na različne načine. Po podatkih iz 2016 jih je (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) največ 16–24-letnikov, 62 %, varovalo tako, da so omejili dostop do svojega profila ali do vsebin na spletnih družabnih omrežjih (v EU-28: 56 %). 


Zaradi okužbe z računalniškim virusom izgubila podatke ali čas skoraj desetina 16–24-letnikov

Kljub številnim prednostim, ki jih ima internet, se izpostavljamo tudi nevarnostim, ko ga uporabljamo. V  zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem (v prvem četrtletju 2016) je 9 % 16–24-letnikov v Sloveniji (okoli 15.920 oseb) naletelo na okužbo z računalniškim virusom, kar je povzročilo izgubo podatkov ali časa, okoli 5.862 osebam, starim 16–24 let (3 %), pa se je zgodilo, da so bili zlorabljeni njihovi osebni podatki, sporočeni prek interneta, ali njihova osebnost, npr. z zlorabo fotografij, videoposnetkov itd.  

V skrbi za svojo varnost pri uporabi interneta je v zadnjih 12 mesecih (pred anketiranjem) omejilo posredovanje osebnih podatkov v spletna družabna in profesionalna omrežja ali se je temu odpovedalo 31 % 16–24-letnikov, 21 % jih je tako ravnalo pri spletnem nakupovanju, 16 % pri prenašanju programske opreme, glasbe, videodatotek, iger ali drugih podatkovnih datotek, 13 % pri uporabi bančnih storitev, npr. pri urejanju bančnega računa.