Desetletje od uvedbe evra v Sloveniji

Pot do evra
Januarja 2017 bo minilo 10 let, odkar je Slovenija prevzela evro. S članstvom v EU se je Slovenija zavezala tudi k uvedbi enotne evropske valute in s tem za vstop v ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Za uvedbo evra pa je morala najprej izpolniti določene pogoje, katerih ključna značilnost je stabilnost, in sicer je morala doseči stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega tečaja.

Okroglo obletnico prevzema evra bo Slovenija zaznamovala tudi z izdajo spominskega kovanca za 2 evra. Osrednji motiv na kovancu je 10 lastovk v letu, od katerih vsaka ponazarja po eno “pomlad” od uvedbe evra, ptica pa je simbol svobode. 

EU pa zaznamuje ob istem času tudi petnajsto obletnico uvedbe evrskih bankovcev in kovancev. Evrski bankovci so po videzu enotne oblike, evrski kovanci pa imajo na eni strani skupen motiv, na drugi strani (nacionalni) pa motiv, ki je značilen za posamezno državo. 


Mejniki v zgodovini uvedbe evra



Vira: BS, ECB


Evro v številkah
Ob uvedbi evra leta 2002 je bilo v obtoku 38,1 milijarde kovancev in 7,8 milijarde bankovcev v skupni vrednosti 233,8 milijarde evrov. Od takrat je količina nenehno naraščala in konec leta 2015 je bilo v obtoku že več kot 116,2 milijarde kovancev in 18,9 milijarde bankovcev v skupni vrednosti 1.109,4 milijarde evrov. 

Ko je Slovenija uvajala novo valuto, je za ta namen naročila pri Evropski centralni banki (ECB) 296,3 milijona kosov evrskih kovancev, vrednih 103,9 milijona evrov in težkih 1.465 ton, ter 94,5 milijona kosov evrskih bankovcev, vrednih 2,2 milijarde evrov in težkih 76 ton. Na prebivalca Slovenije je to pomenilo 147 kosov kovancev in 47 kosov bankovcev ali skoraj 1.150 evrov.
 
V EMU je danes v obtoku med bankovci količinsko in vrednostno najpogostejši apoen za 50 evrov, med kovanci pa količinsko tisti za 1 cent, vrednostno pa kovanec za 2 evra.

Mednarodna vloga evra
Danes plačuje z evrom več kot 339 milijonov prebivalcev evrskega območja, ki ga sestavlja 19 od 28 držav članic EU. Poleg tega je evro denarna enota še v šestih drugih evropskih državah, in sicer v Andori, San Marinu, Vatikanu, Monaku in tudi v Črni gori in na Kosovu. 

Države, ki uporabljajo evro, so v letu 2015 ustvarile skoraj 16 % svetovnega BDP (bruto domačega proizvoda). Evro je hitro postal druga najpomembnejša mednarodna valuta, takoj za ameriškim dolarjem. Je tudi druga najpogostejša valuta, s katero se trguje na tujih deviznih trgih: uporablja se približno v 33 % vseh dnevnih transakcij v svetu. Leta 2015 je evrska valuta sestavljala več kot petino deviznih imetij. Delež dolga v evrih na svetovnih trgih je leta 2015 znašal okoli 40 %. Evro vse pogosteje uporabljajo tudi za izdajanje in plačevanje računov v mednarodni trgovini. V tej valuti se obračuna več kot 50 % uvoza držav in več kot 65 % izvoza držav v evrskem območju.  


Miti o evru – ali res držijo?
Uvedba evra v Sloveniji je vsekakor pripomogla k večji preglednosti cen in k lažjemu primerjanju cen s cenami v državah, ki prav tako uporabljajo evro. V prvih letih po uvedbi evra pa je vplivala tudi na dvig cen in na inflacijo. V letih 2007 in 2008 je imela namreč Slovenija najvišjo inflacijo v evroobmočju, v letu 2015 pa se je ta spremenila v 0,8-odstotno deflacijo. V celotnem obdobju, tj. od leta 2006 do leta 2015, so se cene v Sloveniji, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICŽP), v povprečju zvišale za 20,2 %, v EMU pa za 15,2 %.

Pregled cen izbranih izdelkov in storitev pokaže, da so se nekatere med njimi v devetih letih precej zvišale, npr. cena za skodelico kave v lokalu za 48 %, liter piva za 42 % in žensko striženje za 29 %. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v 2006 plačati v povprečju 81 centov, v 2015 pa že 1,20 evra. S povprečno mesečno neto plačo smo si lahko v 2006 privoščili 955 skodelic kav v lokalu, v 2015 pa le še 844. 

Uvedba evra je gotovo pripomogla tudi k znižanju obrestnih mer. Harmonizirana dolgoročna obrestna mera za namen ocenjevanja konvergence se je v Sloveniji od začetka leta 2007 do konca leta 2015 znižala s 4,23 % na 1,61 %.

Odprava stroškov menjave valut in valutnih tveganj, boljša povezanost finančnih trgov in s tem povezan olajšan dostop do kapitala in lažje mednarodno sodelovanje pa so zagotovo vplivali tudi na obseg blagovne menjave Slovenije in na naložbe na eni strani, na drugi strani pa tudi na potovanja prebivalstva in na večje število turistov pri nas. 

Slovenija je tako v letu 2015 izvozila za 41 %, uvozila pa za 27 % več blaga kot v letu 2006. Precej se je povečalo tudi število prenočitev turistov (za 34 %) in število prihodov turistov (za 58 %). Povprečna mesečna neto plača je bila v letu 2015 v povprečju za 31 % višja kot v letu 2006,  BDP na prebivalca pa je bil višji za 19 %. Zvišanje nekaterih kazalnikov je bilo zlasti izrazito v prvem letu po uvedbi evra in delno tudi še v drugem.



Ali ste vedeli:

• da je Slovenija doslej izdala tudi 11 spominskih dvoevrskih kovancev;
• da so tolarski kovanci zamenljivi v Banki Slovenije le še do 31. 12. 2016, tolarski bankovci pa so zamenljivi brez časovne omejitve;
• da je bila navdih za simbol za evro (€) grška črka epsilon (Є), ki se razlaga tudi kot simbol za prvo črko imena Evropa v latinici, in da vzporedni črti ponazarjata stabilnost;
• da so na sprednji strani evrskih bankovcev upodobljena okna in vrata, in da ta simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja, mostovi na hrbtni strani pa simbolizirajo komunikacijo med Evropo in preostalim svetom;
• da sta bila lani bankovca za 20 in 50 evrov še vedno najpogosteje ponarejana apoena;
• da se v obtok uvaja druga serija evrskih bankovcev, imenovana Evropa, in da v njej ne bo več bankovca za 500 evrov.