Svetovni dan varčevanja

Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev že tradicionalno ena najvišjih v Evropi

  • 24. 10. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
31. oktober je bil leta 1924 razglašen za svetovni dan varčevanja. Takrat so se na srečanju v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav. Namen srečanja je bil predvsem poudariti pomembnost varčevanja za celotno družbo in hkrati za posameznika.

Bančništvo in hranilništvo na Slovenskem ima dolgo tradicijo, začetki segajo v leto 1820. Takrat je bila ustanovljena Ljubljanska hranilnica, naš najstarejši denarni zavod. Potem so se ustanavljale mestne hranilnice in kreditne zadruge. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, imenovana Ljubljanska kreditna banka, ki jo štejemo za prvo bančno ustanovo na Slovenskem.


Slovenija tretja po bruto stopnji varčevanja gospodinjstev

Gospodinjstva namenjajo del svojega razpoložljivega dohodka za varčevanje, v glavnem za poznejši nakup določenih dobrin ali za investiranje. Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2015 privarčevala 14,8 % bruto razpoložljivega dohodka oz. – povedano drugače – toliko je znašala bruto stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji. Z vrednostjo tega podatka se je Slovenija uvrstila med državami članicami EU na visoko tretje mesto. Več so privarčevala le še gospodinjstva na Švedskem (18,7 %) in v Nemčiji (17,0 %). Na zadnji mesti lestvice sta se tedaj uvrstili državi Ciper in Latvija, ki sta imeli negativno stopnjo varčevanja; to pomeni, da so tamkajšnja gospodinjstva potrošila več, kot je znašal njihov razpoložljivi dohodek, oz. – povedano z drugimi besedami – da so se zadolževala. Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila višja od povprečja v celotni EU-28, kjer je bila 10,1-odstotna, in višja od povprečja v evrskem območju, kjer je bila 12,3-odstotna. Gospodinjstva v Sloveniji so tudi v celotnem obdobju 2005–2015 privarčevala več kot v povprečju gospodinjstva v celotni EU-28, razen v letu 2012, tj. v letu, ko je bila bruto stopnja varčevanja pri nas najnižja (10,8-odstotna). 


Vloge najpogostejša oblika finančnih sredstev, stanovanjska posojila najpogostejša oblika finančnih obveznosti

Razmerje med finančnimi sredstvi in finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji se vse od leta 2012 postopno izboljšuje. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, so se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev v letu 2015 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 2,5 %. Približno polovico (50,1 %) vseh svojih finančnih sredstev so imela gospodinjstva naloženo v obliki gotovine in vlog, nekaj več kot četrtino (25,5 %) v obliki delnic in drugega lastniškega kapitala, preostala četrtina finančnih sredstev gospodinjstev pa so bila zavarovnja in pokojninske sheme (17,1 %), vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (1,7 %).

Znesek finančnih obveznosti gospodinjstev je v letu 2015 ostal glede na prejšnje leto skoraj nespremenjen. Prevladovala so posojila (87,7 % vseh finančnih obveznosti gospodinjstev). Gospodinjstva so v glavnem najemala stanovanjska posojila (ta so bila 62,4 % vseh njihovih posojil), sledila so potrošniška posojila (22,9 %) in ostala posojila (14,7 %).



















 

 

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.