Mednarodni dan dostojnega dela

Svetovni dan dostojnega dela – dan za razmislek o pomenu dostojnega dela in spoštovanju pravic

Zaposlitev marsikomu pomeni več kot le »nujno zlo« za preživetje, saj na delovnem mestu običajno preživimo več časa kot z družino, s prijatelji ali ob prostočasnih dejavnostih. Tudi zato veliko zaposlenih dojema »dobro službo« kot osnovo za kakovostno življenje.  

  • 30. 9. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

7. oktober je za svetovni dan dostojnega dela razglasila Mednarodna konfederacija sindikatov leta 2008, z zaznamovanjem tega dneva pa opozarja na pomen dostojnega dela in spoštovanje pravic delavcev od leta 2008. Za spremljanje kakovosti zaposlitve skrbijo tudi nekatere druge mednarodne organizacije. ILO, mednarodna organizacija dela, skuša v sodelovanju z državami članicami Združenih narodov in s statističnim uradom EU, Eurostatom, že skoraj desetletje opredeliti kazalnike, s katerimi bi merili kakovost delovnih mest.

Gospodarska kriza, zaradi katere je bila Slovenija do nedavnega v težavah vse od druge polovice leta 2008, se  odraža tudi na trgu dela. V razmerah, ko je povpraševanje po delu večje od ponudbe, je lahko več priložnosti za izkoriščanje delojemalcev oz. za sprejemanje dela ob manj ugodnih pogojih. Vendar zaposlitev marsikomu pomeni več kot le nujno zlo za preživetje, saj na delovnem mestu običajno preživimo več časa kot z družino, s prijatelji ali ob prostočasnih dejavnostih. Tudi zato veliko zaposlenih dojema »dobro službo« kot osnovo za kakovostno življenje.  

Koliko nas lahko praznuje dan dostojnega dela?

V 2. četrtletju 2016 je bilo v Sloveniji 919.000 delovno aktivnih prebivalcev; med njimi je bilo 793.000 zaposlenih, 107.000 samozaposlenih in 19.000 pomagajočih družinskih članov. Zaposlitev s polnim delovnim časom (tj. 36 ali več ur na teden) je imelo nekaj manj kot 90 % delovno aktivnih prebivalcev.
V rednem delovnem razmerju je bilo malo manj kot 95 % zaposlenih, drugi so delali prek pogodb, študentskega servisa ali za neposredno plačilo. Prek študentskega servisa je delalo 32.000 oseb, prek agencij za posredovanje dela pa 10.000.
Delo za nedoločen čas je v 2. četrtletju 2016 imelo 82,4 % zaposlenih oseb; zaposlitve za nedoločen čas so predvsem »privilegij« zaposlenih, ki so stari 30 ali več let; zaposlitev za nedoločen čas je namreč v tej starostni skupini imelo 90,1 % oseb. Na drugi strani, med zaposlenimi za določen čas, pa je bilo največ mlajših od 30 let (52,8 %).  

Prekarno delo

V zadnjih letih se čedalje več govori o prekarnih delavcih, čeprav ta kategorija ni jasno definirana. Med »prekarce« v grobem uvrščamo tiste z negotovimi zaposlitvami, torej tudi agencijske delavce in tiste, ki delajo prek študentskega servisa, zaposlene z delovnim časom, krajšim od polnega, in  samozaposlene, ki sicer imajo status samozaposlene osebe, vendar imajo vse značilnosti zaposlene osebe z izjemo pravic (nimajo plačanih krajših bolniških odsotnosti in letnega dopusta). Običajno delajo za enega delodajalca/stranko, in sicer v prostorih te stranke in ob pogojih, ki jih določa ta. V 2. četrtletju 2016 je bilo med samozaposlenimi 66,5 % takih, ki niso zaposlovali nikogar, 12,2 % jih je delalo samo za eno stranko,  skoraj 6 % pa jih je delalo v prostorih te stranke.

Pomemben element dostojnega dela: plača

Pomemben dejavnik pri opredeljevanju kakovosti delovnega mesta je plačilo. Julija 2016 je povprečna mesečna bruto plača znašala 1.550 EUR, neto pa 1.011 EUR. V Sloveniji poznamo institut minimalne plače, to je najnižje dopustno plačilo, ki ga  za opravljeno delo prejmejo zaposleni s polnim delovnim časom. Od 1. januarja 2015 znaša bruto minimalna plača 791 EUR.

Podatki iz raziskovanja »Strukturna statistika plač« za leto 2015 kažejo, da so bile tedaj povprečne mesečne bruto plače žensk za 6,0 % nižje od povprečnih mesečnih bruto plač moških. Višina plač je močno odvisna od stopnje dosežene izobrazbe. Po podatkih omenjenega raziskovanja so bile plače oseb z osnovnošolsko izobrazbo (ali nižjo od te) za 34,2 % nižje od povprečja bruto plače, plače oseb s srednješolsko izobrazbo so zaostajale za povprečjem za 18,5 %, medtem ko so plače oseb z višje- oz. visokošolsko izobrazbo bile kar za 40,0 % višje od povprečja.

Kako pravična je porazdelitev dohodkov?

Mera za koncentracijo dohodka je Ginijev količnik. Njegova vrednost se giblje med 0 % in 100 %. Če bi bila njegova vrednost 0 %, bi bil dohodek med populacijo porazdeljen popolnoma enako (vsi bi imeli popolnoma enak ekvivalentni dohodek), pri vrednosti 100 % pa bi bila porazdelitev dohodka popolnoma neenaka (ves dohodek bi bil v rokah ene osebe). Leta 2014 je ta količnik v Sloveniji znašal 25 %, kar nas je uvrščalo na prvo mesto med evropsko osemindvajseterico; to pomeni, da je bil dohodek v Sloveniji leta 2014 med državami članicami EU najenakomerneje razporejen; prehiteli smo Švedsko, ki je znana po svoji visoki dohodkovni enakosti. Povprečna vrednost Ginijevega količnika v EU je v letu 2014 znašala 30,9 %. Najvišjo vrednost so imeli v Estoniji, 35,6 %; v tej državi je bil torej dohodek razporejen najbolj neenakomerno.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.