Mednarodni dan starejših

Ali je tradicionalna starostna meja 65 let, od katere naj bi se ljudje uvrščali med starejše, sploh še ustrezna?

Generacije, stare 65–74 let, so po svojem življenjskem ciklu veliko bolj podobne ali sorodne v povprečju 10 let mlajšim prebivalcem kot pa starostnikom med 75. in 84. letom.

  • 26. 9. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Razlike v pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu med državami so lahko zelo velike, tudi do 50 let

1. oktober je za mednarodni dan starejših (http://www.un.org/en/events/olderpersonsday/) razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 na svojem 68. plenarnem zasedanju (http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/45/106). Zanimivo je, da ni določila starostne meje, pri kateri naj bi se začela starost, kar je razumljivo, saj je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v posameznih državah zelo različno in so razlike v vrednosti tega kazalnika med državami lahko zelo velike. Po zadnjih podatkih Združenih narodov (Demographic Yearbook 2014 - http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2014.htm) je na primer moški v Lesotu tedaj lahko pričakoval, da bo živel samo 40 let, moški v desetih drugih državah Afrike in Afganistanu pa naj bi živeli manj kot 50 let. Afganistan je bil tudi edina država, v kateri je bilo tedaj pričakovano trajanje življenja za ženske krajše kot za moške. Na drugi strani je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v vseh evropskih državah višje od 65 let, v 24 državah je bilo tako za moške kot ženske višje od 75 let, v petnajstih pa so več kot 75 let lahko pričakovale samo ženske. Najdaljše življenje so sicer lahko pričakovale ženske v Hongkongu (skoraj 87 let). V Sloveniji v letu 2015 rojen deček lahko pričakuje, da bo živel 77,5 leta, deklica, rojena v Sloveniji v istem letu, pa 83,5 leta.

Infogram 1: Prebivalci po starostnih skupinah po položaju v družini, Slovenija, 1. 1. 2015




Ali je tradicionalna starostna meja 65 let, od katere dalje naj bi se ljudje uvrščali med starejše, sploh še ustrezna?
 
Ker se dolžina pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu hitro povečuje (v Sloveniji v zadnjih 25 letih v povprečju za 7 let), se postavlja vprašanje, ali je tradicionalna starostna meja, pri kateri naj bi se začelo obdobje starosti oz. od katere dalje naj bi se ljudje uvrščali med starejše (65 let), sploh še ustrezna. V tem prispevku bomo predstavili spremembe v življenjskem ciklu, ki nastanejo, ko se družinski položaj starejših oseb spreminja s povečevanjem starosti in posledično zaradi npr. odselitve otrok iz primarne družine ali oblikovanja lastne družine v obstoječem gospodinjstvu, izgube zakonca oz. partnerja, ločitve, nezmožnosti za samostojno življenje ali drugih osebnih okoliščin.

Med 55–64-letniki največ zakoncev z otroki, med 65–74- in 75–84-letniki največ zakoncev brez otrok, med 85-letniki in starejšimi od teh pa prevladujejo taki, ki živijo sami
 
V letu 2015 je bilo med prebivalci Slovenije v starostni skupini 55–64 let in tudi v starostni skupini 65–74 let več kot 60 % takih, katerih zakonci/partnerji so še živeli skupaj z njimi. Omenjeni skupini sta se razlikovali le v tem, da je bil delež prebivalcev, ki so še živeli skupaj s svojimi zakonci/partnerji in z njima še otroci, v prvi skupini (55–64 let) še enkrat večji kot v drugi skupini (65–74let). V prvi skupini je skupaj z vsaj še enim otrokom živel vsak tretji od teh prebivalcev, v drugi skupini pa samo vsak peti.

Z višanjem starosti so se deleži prebivalcev, katerih zakonci/partnerji so še živeli z njimi (z otroki ali brez njih), hitro zmanjševali, in med prebivalci, starimi nad 85 let, je bilo manj kot 20 % takih, katerih zakonec/partner je še živel skupaj z njimi. Zanimivo je, da se delež enostarševskih družin s starostjo ni povečeval, je pa izrazito narastel delež starostnikov, ki so živeli sami (za približno 10 odstotnih točk med posameznimi velikimi starostnimi skupinami po 74. letu). Med starejšimi od 84 let so živeli sami štirje od desetih, samo 10 % jih ni bilo nikoli poročenih, 80 % pa jih je bilo ovdovelih, tako da je bil tak njihov položaj (to, da so živeli sami) posledica smrti zakonca in pred tem odselitve otrok. 84 % teh starostnikov (85+), ki so živeli sami, so bile ženske (ker je življenjska doba žensk daljša). Med prebivalci iz najstarejše starostne skupine (85+), ki so živeli sami, je bilo 12 % takih, ki so živeli sami tudi v stavbi, praviloma je bila to enostanovanjska hiša (96 %).

Hkrati z višjo starostjo prebivalcev se je v Sloveniji po popisnih podatkih povečeval tudi delež tistih, ki so sicer živeli v veččlanskem gospodinjstvu (najpogosteje s svojimi otroki, ki so imeli lastno družino), vendar niso sodili v nobeno družino v takem gospodinjstvu oz. so živeli v skupnosti, ki ni bila družina. Nekaj več kot 3.000 prebivalcev, starejših od 64 let, je živelo samo s svojimi vnuki oz. brati in/ali sestrami. Kot zanimivost naj dodamo, da je bilo v Sloveniji v 2015 le 16 oseb, starejših od 74 let, ki so še vedno živele s staršema v svoji primarni družini oz. večinoma z enim od njiju. (Več v: Ata, mama, dedi, babi … - http://www.stat.si/dokument/8914/ata-mama-dedi-babi.pdf).

Od 84 let starih prebivalcev Slovenije biva v ustanovi za starejše povprečno vsak deseti

Posledice staranja prebivalstva se odražajo tudi v deležu oseb, ki zaradi svojih osebnih okoliščin niso več zmožne živeti same oz. za katere ne morejo ustrezno skrbeti sorodniki in ki si zato svoje domovanje poiščejo v ustrezni ustanovi. V 2015 je v Sloveniji 93 % prebivalcev, starih 65 ali več let, ki so živeli v ustanovah, bivalo v domovih za starostnike, 5 % pa v socialnovarstvenih zavodih za starejše. Delež starostnikov, ki bivajo v t. i. skupinski nastanitvi oz. skupinskem gospodinjstvu, se s starostjo povečuje. V 2015 je bilo med 80 let starimi prebivalci takih, ki so bivali v takem skupinskem gospodinjstvu, 5 %, med 84-letniki jih je bilo že več kot 10 %, med tistimi, ki so dopolnili 90. let, pa že vsak četrti.

Podatki o gospodinjskem oz. družinskem položaju, prikazani po velikih starostnih skupinah (55–64 let, 65–74 let, 75–84 let, 85 ali več let) iz registrskega popisa 2015 po stanju na 1. januar, pritrjujejo tezi, da starostna meja 65 let, od katere se ljudje zdaj uvrščajo oz. so se doslej uvrščale med starejše, ni več najustreznejša. Generacije, takrat stare 65–74 let, so bile glede na svoj življenjski cikel veliko bolj sorodne (podobne) v povprečju 10 let mlajšim prebivalcem kot pa starostnikom med 75. in 84. letom. Zaradi poznejšega vstopa mlajših na trg dela, podaljševanja delovne dobe, odlaganja rojstev (rojevanja pri višji starosti), vedno kasnejšega odhajanja mladih iz primarne družine ter čedalje daljšega življenja lahko pričakujemo, da se bodo sedanja razmerja med posameznimi položaji v družini oz. gospodinjstvu počasi, a vztrajno premikala v višje starosti.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.