Evropski dan jezikov

Od leta 2001, ki ga je Svet Evrope razglasil za evropsko leto jezikov,   je 26. september evropski dan jezikov: 

Namen Evropskega dneva jezikov je prebuditi v ljudeh zavest o pomembnosti jezikovnega izobraževanja, okrepiti zavest o pomembnosti vsakega jezika in tudi spoštovanje do vseh jezikov, ki jih govorijo različni narodi po Evropi, spomniti na jezikovno raznolikost v Evropi, dvigati jezikovno zavest in uveljavljati jezikovno dediščino Evrope, hkrati pa ljudi spodbuditi k učenju tujih jezikov.

Kaj vse omogoča znanje tujih jezikov, za kaj vse je koristno, kje vse je potrebno

Znanje tujih jezikov nam omogoča samozavestno nastopanje v mednarodnem poslovnem prostoru, učinkovito komuniciranje s tujimi poslovnimi partnerji, spremljanje  aktualnih poslovnih  novosti v tujih medijih ter povečuje mobilnost pri izobraževanju in na trgu dela.

Na spletni strani Sveta Evrope so pred nekaj leti zapisali, da je prav evropsko leto jezikov osvetlilo vrednost jezikovne raznovrstnosti in hkrati pokazalo, kako pomembno je državljanom ponuditi priložnost, da usvojijo določeno raven razumevanja jezikov, in podpirati vseživljenjsko učenje jezikov kot odzivanje na gospodarske, kulturne in družbene spremembe v Evropi.

Infografika 1: V Sloveniji se učimo več jezikov, 2014/15


Vir: SURS

V Sloveniji se učenje tujih jezikov začne že v predšolski dobi

Da je znanje jezikov za vsakega posameznika pravo bogastvo, se zavedamo tudi v Sloveniji, in zato  namenjamo jezikovnemu izobraževanju veliko pozornost. Veliko otrok se začne učiti tujega jezika že v predšolski dobi in pohvale vredno je, da učenje tujih jezikov ponuja svojim varovancem že veliko slovenskih vrtcev. V šolskem letu 2011/12 se je učilo tujih jezikov kar 3.799 ali 4,7 %  malčkov.

Začetek učenja tujih jezikov se v osnovnih šolah v Sloveniji seli v čedalje nižje razrede. V šolskem letu 2014/15 sta se učili vsaj en tuji jezik kar dve tretjini  vseh učencev,  več kot polovica  vseh učencev v zadnji triadi devetletke pa se je učila še drugi tuji jezik, in sicer kot obvezni ali  kot izbirni predmet.

Na srednješolski stopnji se je v šolskem letu 2014/15 vsaj enega tujega jezika učila celotna populacija šolajoče se mladine. Nekaj manj kot 60 % se jih je učilo tudi drugega tujega jezika (v okviru predmetnika ali kot izbirnega predmeta). V povprečju se je tako vsak dijak učil 1,5 tujega jezika, in z vrednostjo tega podatka smo se uvrstili nekoliko nad povprečje Evropske unije. Povprečno največ tujih jezikov so se učili dijaki v Luksemburgu (2,4 tujega jezika na dijaka), sledili sta Malta (tam so se dijaki učili povprečno 2,3 tujega jezika) in Romunija (povprečno 2 tuja jezika).

Zanimanje za francoščino se je po močnem upadu rahlo povečalo

Največ dijakov v Sloveniji tako v gimnazijskih kot tudi v tehniških in strokovnih programih se od tujih jezikov uči angleščino in nemščino.

Delež tistih srednješolcev, ki so imeli v svojem predmetniku nekoč popularno francoščino, je po šolskem letu 1977/78 – do tja sežejo naši podatki – precej upadel, V omenjenem šolskem letu se je namreč francoščine kot drugega tujega jezika učilo več kot 42 % gimnazijcev, v šolskem letu 2008/09 pa manj kot 10 % populacije gimnazijcev. V zadnjih letih se je zanimanje za francoščino začelo spet nekoliko povečevati; v zadnjem opazovanem šolskem letu (2014/15) se je odstotek gimnazijcev, ki so se učili tega jezika, dvignil za 1 odstotno točko.

Ruščina postaja spet zanimiva

Podobno kot za francoščino velja tudi za ruščino. V 80. letih prejšnjega stoletja se je tega slovanskega jezika učilo skoraj 1.200 dijakov, večinoma gimnazijcev. Ob uvedbi srednjega usmerjenega izobraževanja je učenje ruščine začelo upadati. V šolskem letu 1985/86 se je tega jezika učilo še 826 dijakov, v šolskem letu 1990/91 le še 215, v šolskem letu 2000/01 pa je ruščina povsem izginila iz srednjih šol.

Od šolskega leta 2005/06 dalje pa se zanimanje za učenje ruskega jezika spet povečuje. V tem šolskem letu se je ruskega jezika kot drugega ali tretjega tujega jezika učilo 142 dijakov, v zadnjem opazovanem šolskem letu (2014/15) se ga je učilo že več kot 400 dijakov kot 2. tuji jezik, okoli 300 dijakov pa kot 3. tuji jezik.

V srednje šole prodira španščina

V slovenskih srednjih šolah je čedalje bolj popularna španščina, predvsem v gimnazijah. V zadnjem opazovanem šolskem letu (2014/15) se je španščine učilo več kot 13 % populacije gimnazijcev.

Čedalje več Slovencev se uči čedalje več tujih jezikov in čedalje več tujcev se uči slovenščine kot tujega jezika

Tudi izobraževalne organizacije, ki poučujejo jezike, lahko potrdijo, da se čedalje več Slovencev uči čedalje več tujih jezikov. Jezikovne šole so v šolskem letu 2014/15 izvedle 4.424  jezikovnih tečajev, ki jih je obiskovalo skupaj  28.827 slušateljev (tisti, ki so obiskovali tečaje dveh ali več jezikov, so upoštevani pri vsakem). V ta podatek so zajeti tudi tisti, ki so se učili slovenščine kot tujega jezika.

Med udeleženci jezikovnih programov je bilo tedaj tudi po zadnjih podatkih največ tistih, ki so se učili angleščine (36,6 %) in nemščine (27,9 %). Sicer so se udeleženci teh šol učili še italijanščine, španščine, ruščine, češčine, madžarščine, danščine, portugalščine, švedščine pa tudi japonščine, kitajščine in arabščine.

Delež tistih udeležencev jezikovnih šol v Sloveniji, ki so se v šolskem letu 2014/15 učili slovenščine kot tujega jezika, to so večinoma tuji državljani v Sloveniji, se je glede na prejšnje leto povečal za 3,7 odstotne točke. Slovenski jezik kot tuji jezik je tako postal tretji jezik, ki se ga kot tuji jezik uči največ oseb v Sloveniji.