Evropski teden mobilnosti
Od leta 2002 dalje od 16. do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti.
Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki se bo zaključil z dnevom brez avtomobila, je Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost. Ker promet prispeva 39 % vseh izpustov CO2, sta pametna odločitev za zdrav življenjski slog tudi pešačenje ali kolesarjenje v kombinaciji z javnim prevozom.
Evropska komisija oz. njen generalni direktorat za mobilnost in promet že od leta 2002 organizira Evropski teden mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra. Teden mobilnosti se 'dogaja' v večini evropskih držav in, seveda, tudi v Sloveniji. Zadnji dan tedna je proglašen za dan brez avtomobila. Namen dogodka je ozaveščanje prebivalcev, zlasti v mestih, da ni nujno, da vedno uporabijo svoj avto, da obstajajo tudi druga prevozna sredstva – od javnega prevoza in 'deljenja' prevoznih sredstev (npr. sopotnik v avtu ali t.i. car sharing) do »prevoza na lastni pogon«. Dogodek opozarja, da motorna vozila onesnažujejo in obremenjujejo okolje bodisi zaradi izpušnih plinov ali hrupa bodisi zaradi vse večjega prostora, ki ga zavzema prometna infrastruktura. Vsako leto je slogan tedna mobilnosti drugačen, tema letošnjega tedna mobilnosti pa je Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost.
Ta in podobni dogodki (na primer spomladanska pobuda Pripelji srečo v službo) brez dvoma učinkujejo: vse več prebivalcev se vozi s kolesom. Dokaz za to je tudi podatek o vrednosti uvoza koles v Sloveniji, ki se je v zadnjih petnajstih letih povečala za 89 %.
Infografika 1: Uvoz koles, Slovenija
V Sloveniji promet prispeva 39 % vseh izpustov CO2
Tudi zaradi razgibanega površja Slovenije in posledično značilne poselitve je avto najpogostejši način prevoza. V letu 2015 je bilo v Sloveniji registriranih več kot milijon avtomobilov, torej ga je imel vsak drugi prebivalec Slovenije, ali drugače rečeno vsako gospodinjstvo je imelo 1,3 avta.
Leta 2015 je bilo registriranih 61.000 novih avtomobilov. Po letu 2012 (4,7 %) delež novih avtomobilov ponovno raste, konec leta 2015 je znašal 5,6 %. Večji delež novih avtomobilov je zaradi naprednejših tehnologij pozitivno dejstvo, tako z vidika varnosti v prometu kot z vidika onesnaževanja okolja. Delež novih avtomobilov (kazalnik »stopnja obnove osebnih vozil«) je bil v času spremljanja teh podatkov najvišji leta 1999: 9,1 %.
Promet ima (poleg industrije) največji (negativni) vpliv na izpuste toplogrednih plinov in drugih izpustov, saj je v letu 2014 prispeval več kot 39 % vseh izpustov CO2 v Sloveniji. Ta delež je še leta 2000 znašal 23 %.
Grafikon 1: Izpusti CO2 kot posledica prometa, Slovenija
V medkrajevnem prevozu se 72 % potnikov vozi na razdaljah do 20 km
Uporaba cestnega javnega medkrajevnega prevoza se je v zadnjih petih letih povečala za 10 %. Na to je vplival tudi ukrep Ministrstva za infrastrukturo, ki dijakom in študentom omogoča nakup subvencionirane vozovnice. 72 % potnikov se je vozilo na razdalji do 20 km, 24 % pa na razdalji 21–50 km, preostali 4 % pa na daljših razdaljah.
V mestnem prevozu pa se je število potnikov v zadnjih petih letih povečalo le za 1 %. Manjše povečanje gre pripisati tudi milejšim zimam z manj snega, ki omogočajo skoraj celoletno kolesarjenje. Dokaz za to je grafikon s podatki MOL-a o številu kolesarjev v letu 2015, ki so se peljali mimo osmih števcev Ljubljani: v hladnejšem delu leta je seveda bilo manj kolesarjev, vendar so jih števci tudi februarja našteli skoraj 80.000. Petkrat več jih je bilo junija, ko je bilo število kolesarjev največje v letu 2015.
Grafikon 2: Kolesarji, ki so jih v Ljubljani prešteli števci MOL-a
V prometnih nesrečah udeleženih vse več kolesarjev
Po podatkih Policije je bilo v letu 2015 v prometnih nesrečah udeleženih 22.937 voznikov osebnih avtomobilov in 1.439 kolesarjev. Medtem ko je v zadnjih desetih letih število v nesreče udeleženih avtomobilskih voznikov vztrajno padalo, je, kljub temu da se je število avtomobilov vsako leto povečalo, število v nesrečah udeleženih kolesarjev naraščalo.
Grafikon 3: Udeleženci v prometnih nesrečah, Slovenija
Dvakrat manj potnikov na vlakih kot na avtobusih
Železniški potniški prevoz se je v zadnjih dvajsetih letih povečeval do leta 2008, nato pa je začel postopoma upadati oz. stagnirati. Leta 2015 se je z vlaki v notranjem prevozu prepeljalo 13,8 milijona potnikov, kar je dvakrat manj, kot jih je bilo prepeljanih z avtobusi v cestnem medkrajevnem javnem linijskem prevozu; po tej poti se je namreč prepeljalo več kot 27 milijonov potnikov. Najmanjše letno število z vlaki prepeljanih potnikov po letu 2002 je bilo zabeleženo v letu 2015, kar pa gre vsaj delno pripisati posledicam žleda na primorski železnici.
Ta in podobni dogodki (na primer spomladanska pobuda Pripelji srečo v službo) brez dvoma učinkujejo: vse več prebivalcev se vozi s kolesom. Dokaz za to je tudi podatek o vrednosti uvoza koles v Sloveniji, ki se je v zadnjih petnajstih letih povečala za 89 %.
Infografika 1: Uvoz koles, Slovenija
V Sloveniji promet prispeva 39 % vseh izpustov CO2
Tudi zaradi razgibanega površja Slovenije in posledično značilne poselitve je avto najpogostejši način prevoza. V letu 2015 je bilo v Sloveniji registriranih več kot milijon avtomobilov, torej ga je imel vsak drugi prebivalec Slovenije, ali drugače rečeno vsako gospodinjstvo je imelo 1,3 avta.
Leta 2015 je bilo registriranih 61.000 novih avtomobilov. Po letu 2012 (4,7 %) delež novih avtomobilov ponovno raste, konec leta 2015 je znašal 5,6 %. Večji delež novih avtomobilov je zaradi naprednejših tehnologij pozitivno dejstvo, tako z vidika varnosti v prometu kot z vidika onesnaževanja okolja. Delež novih avtomobilov (kazalnik »stopnja obnove osebnih vozil«) je bil v času spremljanja teh podatkov najvišji leta 1999: 9,1 %.
Promet ima (poleg industrije) največji (negativni) vpliv na izpuste toplogrednih plinov in drugih izpustov, saj je v letu 2014 prispeval več kot 39 % vseh izpustov CO2 v Sloveniji. Ta delež je še leta 2000 znašal 23 %.
Grafikon 1: Izpusti CO2 kot posledica prometa, Slovenija
V medkrajevnem prevozu se 72 % potnikov vozi na razdaljah do 20 km
Uporaba cestnega javnega medkrajevnega prevoza se je v zadnjih petih letih povečala za 10 %. Na to je vplival tudi ukrep Ministrstva za infrastrukturo, ki dijakom in študentom omogoča nakup subvencionirane vozovnice. 72 % potnikov se je vozilo na razdalji do 20 km, 24 % pa na razdalji 21–50 km, preostali 4 % pa na daljših razdaljah.
V mestnem prevozu pa se je število potnikov v zadnjih petih letih povečalo le za 1 %. Manjše povečanje gre pripisati tudi milejšim zimam z manj snega, ki omogočajo skoraj celoletno kolesarjenje. Dokaz za to je grafikon s podatki MOL-a o številu kolesarjev v letu 2015, ki so se peljali mimo osmih števcev Ljubljani: v hladnejšem delu leta je seveda bilo manj kolesarjev, vendar so jih števci tudi februarja našteli skoraj 80.000. Petkrat več jih je bilo junija, ko je bilo število kolesarjev največje v letu 2015.
Grafikon 2: Kolesarji, ki so jih v Ljubljani prešteli števci MOL-a
V prometnih nesrečah udeleženih vse več kolesarjev
Po podatkih Policije je bilo v letu 2015 v prometnih nesrečah udeleženih 22.937 voznikov osebnih avtomobilov in 1.439 kolesarjev. Medtem ko je v zadnjih desetih letih število v nesreče udeleženih avtomobilskih voznikov vztrajno padalo, je, kljub temu da se je število avtomobilov vsako leto povečalo, število v nesrečah udeleženih kolesarjev naraščalo.
Grafikon 3: Udeleženci v prometnih nesrečah, Slovenija
Dvakrat manj potnikov na vlakih kot na avtobusih
Železniški potniški prevoz se je v zadnjih dvajsetih letih povečeval do leta 2008, nato pa je začel postopoma upadati oz. stagnirati. Leta 2015 se je z vlaki v notranjem prevozu prepeljalo 13,8 milijona potnikov, kar je dvakrat manj, kot jih je bilo prepeljanih z avtobusi v cestnem medkrajevnem javnem linijskem prevozu; po tej poti se je namreč prepeljalo več kot 27 milijonov potnikov. Najmanjše letno število z vlaki prepeljanih potnikov po letu 2002 je bilo zabeleženo v letu 2015, kar pa gre vsaj delno pripisati posledicam žleda na primorski železnici.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
