Mednarodni dan mladih

Po vsem svetu 12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih. Letos bo v Sloveniji, kjer mlade običajno opredeljujemo s starostjo 15–29 let, prav na ta dan med mlade prestopilo 35 otrok, v svet »odraslih« pa bo vstopilo 78 mladih.

Interaktivna infografika 1: Mladi (16–29 let), ki so obiskali prireditve in si ogledali kulturne ali zgodovinske znamenitosti, Slovenija, 2015

Vir: SURS

Mladi v Sloveniji

V začetku leta 2016 je bilo v Sloveniji 327.000 mladih (15–29 let), to je 16 % prebivalcev Slovenije. Delež mladih se v Sloveniji zmanjšuje, še pred desetimi leti so predstavljali več kot 20 % prebivalstva. Med mladimi je bilo 6 % tujih državljanov, kar je za 0,8 odstotne točke več kot pred petimi leti.

Med mladimi sta najpogostejši imeni Anja in Rok. Po podatkih NIJZ je Anja v povprečju visoka 167 cm in ima 63 kg, Rok pa je v povprečju od nje 13 cm višji in 15 kg težji. V 2015 se je skoraj polovica mladih izobraževala, zaposlenih pa je bilo 39 % mladih moških in 27 % mladih žensk.

V partnerski skupnosti je v začetku leta 2015 živelo 36.000 mladih, od tega jih je bilo 55 % poročenih. V zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti je živel dvakrat večji delež mladostnic kot mladostnikov. V 10.000 družinah zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev sta bila oba partnerja mlada (15–29 let). Med mladostnicami jih je 17 % rodilo že vsaj enkrat, med 29-letnicami je bila takih polovica.

V 2014 se je v tujino odselilo 4.000 mladih, največ v Avstrijo, Nemčijo in na Hrvaško. Kljub splošnemu prepričanju, da se v tujino odseljujejo predvsem višje izobraženi, pa za mlade to ne drži, saj je imela skoraj polovica odseljenih v tujino srednješolsko izobrazbo, tretjina pa osnovnošolsko. Tudi med odseljenimi 25–29-letniki, ki so v primerjavi s 15–19-letniki že dovolj stari za višje- in visokošolsko izobrazbo, so prevladovali tisti s srednjo šolo (52 %), nekaj več kot četrtina pa jih je imela višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delež višje izobraženih odseljenih 25–29-letnikov je bil približno enak kot med enako starimi prebivalci Slovenije (27 % : 32 %).


Prosti čas mladih

V statističnem raziskovanju Življenjski pogoji¹ smo prebivalce Slovenije povprašali, katere prireditve ali znamenitosti so obiskali. Največja razlika med mladimi in drugimi prebivalci (starejšimi od 29 let) je bila pri obisku kina, ki ga je v obdobju enega leta obiskalo 71 % mladih, med drugimi pa 28 %.

Med prireditvami v živo je največ mladih v 2015 šlo na koncert in si ogledalo gledališko igro, med kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi pa si jih je največ ogledalo muzeje in galerije, gradove ter cerkve. Športne prireditve je obiskalo 52 % mladostnikov in 36 % mladostnic. Nekaj manj kot tretjina (31 %) mladih se je vsaj enkrat na mesec ukvarjala z umetniškimi aktivnostmi, največ mladih se je ukvarjalo s petjem in plesom (10 %) ter z igranjem na instrument (9 %).


V Sloveniji 14,7 % mladih pod pragom tveganja revščine

Eden od poudarkov letošnjega mednarodnega dne mladih je izkoreninjenje revščine do leta 2030. Podatki za Slovenijo za leto 2015 kažejo, da se je stopnja tveganja revščine med mladimi (15–29 let) v primerjavi z letom 2014 znižala za 0,7 odstotne točke (na 14,7 %). Kljub temu pa je bila stopnja tveganja revščine med mladimi višja kot med splošno populacijo in druga najvišja v zadnjih 10 letih.

---

¹ Raziskovanje je bilo izvedeno v letu 2015, mlade predstavljajo osebe v starosti 16–29 let, podatki pa se nanašajo na zadnjih 12 mesecev pred anketiranjem.