Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2015
Stopnja tveganja revščine v letu 2015 nekoliko nižja (14,3 %), dohodki gospodinjstev višji
Stopnja tveganja revščine (14,3 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (19,2 %) sta bili v letu 2015 nižji kot v prejšnjem letu. Obe sta bili v vzhodni Sloveniji višji kot v zahodni Sloveniji. Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil za 492 EUR višji kot v prejšnjem letu.
V letu 2015 živelo pod pragom tveganja revščine 287.000 oseb
Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2015 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 14,3-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 287.000 oseb.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.399 EUR; neto razpoložljivi dohodek oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil torej nižji od 617 EUR na ekvivalentno odraslo osebo na mesec. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.295 EUR na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 EUR na mesec.
Stopnja tveganja revščine se je glede na prejšnje leto znižala za 0,2 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je zvišal za 253 EUR na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2014; to leto je bilo namreč v raziskovanju za leto 2015 referenčno leto za dohodek. Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine so bili v letu 2014 višji kot v prejšnjem letu. Dohodek je bil nekoliko enakomerneje porazdeljen med gospodinjstvi, saj se je vrednost Ginijevega količnika znižala za 0,5 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,1 odstotne točke.
Od vseh 287.000 oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 78.000 upokojencev (15,9 % od vseh upokojencev), od tega 55.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških, 65.000 je bilo brezposelnih (44,8 % od vseh brezposelnih), 54.000 je bilo delovno aktivnih (6,7 % od vseh delovno aktivnih), od tega 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih, 54.000 je bilo mladoletnih otrok (14,2 % od vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb (19,5 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb).
Povprečni dohodek gospodinjstev višji
Povprečni letni (neto) razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je znašal 21.778 EUR in je bil tako za 492 EUR višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 227 EUR (na 8.746 EUR), povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 368 EUR (na 13.211 EUR).
V zahodni Sloveniji je bil povprečni razpoložljivi dohodek višji kot v vzhodni Sloveniji. Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil najvišji v obalno-kraški (9.769 EUR) in osrednjeslovenski statistični regiji (9.627 EUR), najnižji pa v posavski (7.787 EUR) in pomurski statistični regiji (8.050 EUR).
Največja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev so bili dohodki iz zaposlitve (58,8 %) in pokojnine (22,7 %), sledili so družinski in socialni prejemki (10,2 %), najnižja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev pa so bili dohodki iz samozaposlitve (5,7 %) in drugi dohodki (2,7 %). Glede na prejšnje leto se je delež dohodkov iz zaposlitve in pokojnin v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko zvišal, delež dohodkov iz samozaposlitve je ostal enak, medtem ko se je delež družinskih in socialnih prejemkov ter drugih dohodkov nekoliko znižal.
385.000 oseb izpostavljenih tveganju socialne izključenosti
Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 1,2 odstotne točke. Znašala je 19,2 %; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 385.000 oseb. Manjše število oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja vseh treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine se je znižala za 0,2 odstotne točke, stopnja resne materialne prikrajšanosti za 0,8 odstotne točke in stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti za 1,3 odstotne točke.
Stopnja tveganja revščine najvišja v savinjski statistični regiji
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v savinjski (16,8 %), posavski (16,1 %) in podravski statistični regiji (15,9 %), najnižja pa v primorsko-notranjski (10,6 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (11,8 %). Pod pragom tveganja revščine je živelo največ ljudi v osrednjeslovenski (59.000), podravski (50.000) in savinjski statistični regiji (41.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (5.000) in zasavski statistični regiji (8.000).
Interaktivna karta 1: Stopnja tveganja revščine, statistične regije, Slovenija, 2015
Tabela 1: Osnovni kazalniki revščine in socialne izključenosti, Slovenija
Vir: SURS |
Tabela 2: Osebe z najvišjo stopnjo tveganja revščine, Slovenija
Vir: SURS |
Tabela 3: Osebe z najnižjo stopnjo tveganja revščine, Slovenija
Vir: SURS |
Več: Avtorske pravice.