Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2015

Stanovanjski sklad Slovenije je 1. 1. 2015 obsegal 845.400 stanovanj

Večji del stanovanj (508.700, 60 %) se je nahajal v eno- ali dvostanovanjskih stavbah. V povprečju so merila 97,1 m2. Preostala (336.700, 40 %) so se nahajala v tro- ali večstanovanjskih in drugih stavbah in so obsegala povprečno 55,2 m2 uporabne površine.

Obseg stanovanjskega sklada se od registrskega popisa 2011 skoraj ni spremenil, čeprav je bilo v teh štirih letih zgrajenih 14.500 novih stanovanj. Zaradi obveščanja lastnikov o informativnih izračunih davka na nepremičnine v letu 2014 so ti začeli v večjem obsegu urejati podatke o svojih nepremičninah v registru nepremičnin. Tako je bilo iz stanovanjskega sklada izločenih okoli 5.000 stanovanj v starih, predvsem enostanovanjskih stavbah, okoli 10.000 stanovanj pa je bilo v registru nepremičnin opredeljenih kot 'neprimerna za bivanje'. To so pretežno stara ali pa nedokončana stanovanja in ta se ne vštevajo v stanovanjski sklad. Ena od posledic izločanja starih in neuporabnih stanovanj je tudi ta, da se kakovost stanovanjskega sklada izboljšuje, saj je v njem čedalje manj stanovanj brez kopalnice in stranišča ter brez osnovne infrastrukture (voda, elektrika).

Lastniki večine stanovanj (91 %) so bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. Glede na stanje ob popisu 2011 se je za odstotno točko povečal delež stanovanj v lasti fizičnih oseb, predvsem na račun manjšega deleža tistih, katerih lastniki so pravne osebe.

V stanovanju so v povprečju živeli trije prebivalci

674.500 stanovanj je bilo naseljenih, v njih pa je živelo v skoraj 800.000 zasebnih gospodinjstvih 1.995.500 prebivalcev (96,7 %). Preostalih 3,3 % prebivalcev je živelo v skupinskih in drugih oblikah nastanitve. Sedem prebivalcev Slovenije od desetih je živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, trije pa v stanovanjih v tro- ali večstanovanjskih in drugih stavbah. V več kot 162.000 stanovanjih, velikih povprečno 64 m2, je živel po en prebivalec Slovenije; večinoma so bile to ovdovele ženske, stare povprečno več kot 60 let.

Več kot 80 % naseljenih stanovanj (547.800) je bilo lastniško zasedenih. V takih stanovanjih je prebivalo 1.706.200 prebivalcev, in sicer v 653.300 zasebnih gospodinjstvih. Drugi največji delež naseljenih stanovanj so bila tako imenovana 'uporabniška stanovanja' (teh je bilo 71.500). To so stanovanja, katerih lastnik ni nihče od stanovalcev, ki stanovanje uporabljajo, hkrati pa stanovanje ni najemno. Lastniki takih stanovanj so večinoma sorodniki enega od stanovalcev, najpogosteje njegovi starši. V takih stanovanjih je prebivalo 154.100 prebivalcev, in sicer v 82.100 zasebnih gospodinjstvih.

V najemnih stanovanjih je prebival vsak 15. prebivalec Slovenije

Stanovanj, ki so bila v najemu, je bilo 55.200, kar je 8,2 % naseljenih stanovanj. V njih je prebivalo 135.200 prebivalcev v 63.600 gospodinjstvih. Med najemnimi stanovanji je bilo največ (70 %) neprofitnih najemnih stanovanj, vsako peto pa je bilo v tržnem najemu. Povprečna starost najemnikov tržnih najemnih stanovanj je bila 34 let. Med najemniki tržnih najemnih stanovanj je bilo tudi nekaj predstavnikov starejše populacije, med katerimi je bil glede na preostalo enako staro populacijo močno povečan delež ločenih oseb. Več kot 80 % najemnih stanovanj se je nahajalo v tro- ali večstanovanjskih stavbah, povprečno pa so v najemnem stanovanju živele 2,4 osebe (to je enako, kot povprečno v Sloveniji v stanovanjih v tovrstnih stavbah).

Delež lastniško zasedenih stanovanj se je od popisa 2011 dvignil z 78,0 % na 81,2 %, delno na račun uporabniško zasedenih stanovanj (delež teh se je znižal z 12,7 % na 10,6 %), delno pa na račun najemniško zasedenih (z 9,3 % na 8,2 %). Delež lastniško zasedenih stanovanj se s tem približuje podatku iz popisa 2002 (83,6 %), ki je bil izveden še na terenu in pri katerem se je glede lastništva stanovanja upoštevala izjava stanovalcev, in ne formalnopravno stanje v registrih kot pri registrskih popisih v letih 2011 in 2015.

Počitniško stanovanje je imelo v lasti ali solasti nekaj manj kot 19.000 gospodinjstev

171.000 stanovanj v Sloveniji ali vsako peto je bilo 1. 1. 2015 nenaseljenih; od tega je bilo 150.700 praznih, 20.300 pa počitniških stanovanj; počitniška so bila pretežno (90 %) v lasti fizičnih oseb. Nekaj več kot polovica nenaseljenih stanovanj so bila stara stanovanja (grajena pred letom 1945) ali so bila brez kakšnega od elementov osnovne infrastrukture (stranišče, kopalnica, ogrevanje, elektrika, vodovod) ali pa so se uporabljala za počitniški namen. Če teh stanovanj ne upoštevamo, ostane 82.900 'uporabnih' nenaseljenih stanovanj. Malo manj kot polovica teh ('uporabnih') nenaseljenih stanovanj (38.100) se je nahajala v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, preostala pa v tro- ali večstanovanjskih in drugih stavbah. Med nenaseljenimi stanovanji je bilo tudi okoli 6.000 stanovanj zdomcev ali oseb, ki imajo v tem stanovanju prijavljeno prebivališče, a so v času popisa prebivale v tujini in po statistični definiciji prebivalstva tedaj niso spadale med prebivalce Slovenije.

Lastniki treh četrtin stanovanj, zgrajenih po letu 2010, so bile fizične osebe

Od vseh stanovanj, ki so bila zgrajena v letih 2005–2010, je bilo 1. 1. 2015 približno četrtina (11.100) še vedno nenaseljenih, od tega 7.100 v lasti fizičnih oseb in 4.000 v lasti pravnih oseb. V eno- ali dvostanovanjskih stavbah se jih je nahajalo 4.100, v tro- ali večstanovanjskih ali drugih stavbah pa 7.000.

Po letu 2010 so se v Sloveniji gradile pretežno eno- ali dvostanovanjske stavbe, v njih pa je bilo v tem obdobju zgrajenih 9.600 stanovanj. V tro- ali večstanovanjskih in drugih stavbah, zgrajenih po letu 2010, je bila približno četrtina (4.900) novih stanovanj. Lastniki treh četrtin novozgrajenih stanovanj (10.800) so bile fizične osebe. Od skupno 14.500 stanovanj, zgrajenih po letu 2010, jih je bilo 1. 1. 2015 skoraj polovica (6.700) še nenaseljenih, od tega jih je bilo 3.100 v lasti pravnih oseb.