Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, podrobni podatki, Slovenija, študijsko leto 2015/16

Število študentov v Sloveniji še naprej pada, a še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let)

Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja je vsako študijsko leto nižje. V študijskem letu 2015/16 se je vpisalo nekaj več kot 80.000 študentov. Kljub temu še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let).

  • 11.5.2016
  • |
  • končni podatki
Tudi letos se je število študentov zmanjšalo
Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja je vsako študijsko leto nižje. V študijskem letu 2015/16 se je vpisalo 80.798 študentov ali skoraj 5.000 manj kot v študijskem letu 2014/15 in več kot 26.000 manj kot pred petimi leti (v 2010/11). 
Precej je upadlo zlasti število študentov višjega strokovnega izobraževanja (letos je vpisanih 11.162). Tudi na visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome je vpisanih precej manj študentov (50.000) kot pred petimi leti (nad 78.000). V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je vztrajno naraščalo le število študentov visokošolskih podiplomskih študijskih programov, predvsem študentov magistrskega študija (2. bolonjska stopnja), pa se je letos zmanjšalo tudi število podiplomskih študentov. V te programe je letos vpisanih 19.512 študentov, kar je več kot četrtina vseh visokošolskih študentov.

Še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let)
Zanimanje mladih za študij se kljub hitremu upadanju skupnega števila študentov ne zmanjšuje z enako hitrostjo. Število novincev v visokošolskem izobraževanju, tj. študentov, ki so letos prvič vpisani v prvi letnik visokošolskega študija, res opazno upada: v tem študijskem letu se jih je vpisalo 15.300, kar je skoraj 5.000 manj kot pred petimi leti. Kljub temu pa se po številu študentov na število prebivalcev (oz. po vključenosti mladih v terciarno izobraževanje) še vedno uvrščamo med vodilne države v Evropski uniji. Delež prebivalstva, starega od 19 do 24 let, ki študira, se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za poldrugo odstotno točko (47,8 %), a še vedno študira skoraj polovica mladih. Tako lahko zmanjševanje študentske populacije delno pripišemo manj številnim generacijam mladih.

Vsak peti študira izredno
Delež izrednih študentov med vsemi študenti se je zadnja leta vztrajno manjšal. Pred desetimi leti (v študijskem letu 2005/06) sta dve tretjini vseh študentov višjega strokovnega izobraževanja študirali izredno. V letu 2015/16 je stanje obrnjeno: 60 % študentov študira redno.
Med visokošolskimi dodiplomskimi študenti so redni študenti močno prevladovali že pred desetimi leti (bilo jih je 72 %), v šolskem letu 2015/16 pa redno študira 85 % vseh dodiplomskih študentov. Delež rednih študentov se je v zadnjem desetletju najizraziteje povečal med študenti visokošolskega podiplomskega študija. Ob začetku uvajanja bolonjskega študija, v študijskem letu 2005/06, je redno študirala le petina podiplomskih študentov. Do leta 2015/16 se je ta delež zvišal na 84 %.

Revizija podatkov o študentih, vpisanih v študijskih letih od 2012/13 do 2014/15
Ker so bili podatki o vpisanih študentih pri našem podatkovnem viru (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, eVŠ) popravljeni, smo te podatke popravili tudi v naših objavah, in sicer podatke o študentih visokošolskega študija za študijska leta 2012/13 do 2014/15. Po novejših podatkih je bilo v vsakem študijskem letu vpisanih približno 2.000 študentov več, kot smo prvotno poročali. Podatki so na voljo na našem portalu SI-STAT.
Grafikon 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter vključenost prebivalstva, starega od 19 do 24 let, v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija
Grafikon 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter vključenost prebivalstva, starega od 19 do 24 let, v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija
Vir: SURS
Grafikon 2: Redni študenti med vsemi študenti po vrsti izobraževanja, Slovenija
Grafikon 2: Redni študenti med vsemi študenti po vrsti izobraževanja, Slovenija
1) Vključeno je visokošolsko strokovno (prejšnje), visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja), visokošolsko univerzitetno (prejšnje), visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) in enovito magistrsko (2. bolonjska stopnja) izobraževanje.
2) Vključeno je magistrsko (2. bolonjska stopnja) - po dokončani 1. stopnji, magistrsko (prejšnje), specialistično (po višješolski, visokošolski ali univerzitetni izobrazbi), doktorsko (prejšnje) in doktorsko (3. bolonjska stopnja) izobraževanje.
Vir: SURS
Grafikon 3: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja po področjih izobraževanja (KLASIUS-P), Slovenija, študijsko leto 2015/16
Grafikon 3: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja po področjih izobraževanja (KLASIUS-P), Slovenija, študijsko leto 2015/16
Vir: SURS
Tabela 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, Slovenija, 2015/16
SkupajRedni
študij
Izredni
študij
Skupaj80.79865.26915.529
Višje strokovno11.1626.5384.624
Visokošolsko69.63658.73110.905
  visokošolsko strokovno in univerzitetno (prejšnje)39381
  visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja)20.37814.0176.361
  visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja)24.91323.6321.281
  magistrsko (2. bolonjska stopnja) - enovito magistrsko4.7944.75638
  magistrsko (2. bolonjska stopnja) - po končani 1. bolonjski stopnji17.18115.6241.557
  doktorsko (3. bolonjska stopnja)2.3316641.667
Vir: SURS
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.