Teden vseživljenjskega učenja

»Slovenija, učeča se dežela«

V 2015 je bilo vključenih v kakršnokoli obliko usposabljanja ali izobraževanja 11,9 % odraslih. Ta delež je sicer za 1,1 odstotne točke višji od deleža v EU-27, vendar je stopnja vključenosti v zadnjih letih upadla, in to od leta 2010 za 4,5 odstotne točke.

  • 6. 5. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Grafikon 1: Formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje prebivalcev glede na njihovo starost in status aktivnosti, Slovenija, 2015

©SURS
M manj natančna ocena – previdna uporaba
N za objavo premalo natančna ocena
Vir: SURS

Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Opozarja na vsenavzočnost in tudi na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Slogan letošnjega, že 21. TVU, ki bo trajal od 13. do 22. maja, je »Slovenija, učeča se dežela«.

Izobraževanje in usposabljanje 2020
Vsaka država je sama pristojna za urejanje in vsebino svojega sistema izobraževanja in usposabljanja, EU s svojo politiko le podpira te ukrepe. Strateški okvir Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020) je do leta 2020 določil naslednja referenčna merila:
  • Do 2020 naj bi bilo vključenih v predšolsko vzgojo in izobraževanje najmanj 95 % otrok (od starosti 4 let do začetka obveznega šolanja).
Po zadnjih podatkih Eurostata iz leta 2012 je bila vrednost tega podatka za Slovenijo 90,9 %. Čeprav se ta delež viša (v petih letih se je dvignil za 6,8 odstotne točke), smo pod povprečjem v EU-27; tam znaša ta delež 94,2 %.
  • Delež 15-letnikov, ki dosegajo slabe rezultate v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, naj bi se zmanjšal na manj kot 15 %.
Po raziskavi PISA 2012, tj. zadnji mednarodni primerjavi dosežkov 15-letnih učencev (v Sloveniji so to praviloma dijaki 1. letnika srednjega izobraževanja), je delež mladostnikov v Sloveniji, ki so dosegli slabe rezultate v matematični pismenosti, znašal 20,1 % (povprečje za države članice OECD: 23,0 %), v bralni pismenosti 21,1 % (povprečje za države članice OECD: 18,0 %) in v naravoslovni 12,9 % (povprečje v državah članicah OECD 17,8 %).
  • Delež mladih v starostni skupini 18–24 let, ki niso končali šolanja (osipniki), naj bi se zmanjšal na manj kot 10 %.
Delež osipa mladih v Sloveniji je zadnjih 10 let stalno nizek, v letu 2015 je bil v starostni skupini 18–24 let 5,4-odstoten, tj. precej nižji od povprečja v EU-27 (11,0 %). V Sloveniji je bil zato v 2015 postavljen nov cilj: da bi to stopnjo do 2020 znižali pod 5 %.
  • Visokošolsko izobrazbo naj bi imelo najmanj 40 % 30–34-letnikov.
Visokošolska izobrazba 30–34-letnikov se vztrajno zvišuje; zastavljeni cilj smo dosegli že v 2014, v 2015 pa je imelo visokošolsko izobrazbo 42,6 % oseb v tej starostni skupini.
  • Delež zaposlenih med 20–34-letniki, ki so največ 3 leta pred zaposlitvijo uspešno končali najmanj sekundarno izobraževanje, naj bi se povečal na najmanj 82 %.
V 2015 je bila vrednost tega podatka 71,5 % in nižja od povprečja v EU-27 (77 %). Najvišjo vrednost tega podatka smo dosegali v 2008 (83,4 %), nato je upadala tako kot v povprečju tudi v EU.
  • V sistem vseživljenjskega učenja naj bi bilo vključenih najmanj 15 % odraslih.
Delež odraslih, vključenih v zadnjih 4 tednih pred izvedbo raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo v 2015 v kakršnokoli obliko usposabljanja ali izobraževanja, je znašal 11,9 %. To je sicer za 1,1 odstotne točke več od povprečja v EU-27, hkrati pa za 4,5 odstotne točke manj kot v zadnjih letih. V 2010 je bil delež odraslih, vključenih v izobraževanje ali usposabljanje, najvišji; znašal je 16,4 %.

Z delom se naučimo največ
Po podatkih iz raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo 2015 je bilo v letu 2015 na fakulteto vpisanih 56 % 15–29-letnikov. Med 30–44-letniki je bilo takih okoli 6 %; med njimi ni bilo večjih razlik glede na to, ali so bili delovno aktivni, brezposelni ali neaktivni. Delež odraslih, vključenih v neformalno izobraževanje in usposabljanje, je znašal 6 %. Odstotek ljudi, vključenih v neformalne oblike izobraževanja, med osebami, starimi manj kot 60 let, je znašal okrog 8 %, med osebami, starejšimi od 60 let pa je bil ta odstotek zanemarljivo majhen. Razlike v deležih med delovno aktivnimi in brezposelnimi niso bile velike, med aktivnimi in neaktivnimi pa so bile večje; največje so bile v starostnih skupinah 30–44 let in 45–49 let. V prvi je bila stopnja vključenosti med aktivnimi 9,5 %, med neaktivnimi približno 4 %, v drugi starostni skupini pa med aktivnimi 7,8 %, med neaktivnimi pa približno 2 %. Razlike v deležih med aktivnimi in neaktivnimi so v obeh starostnih skupinah razumljive, saj so bile razlog za udeležbo v neformalnem izobraževanju za več kot 70 % udeležencev potrebe, ki jih je narekovalo delo, poleg tega pa je 43 % takih učnih aktivnosti pa na splošno financiral delodajalec.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.