Dan zemlje

22. april – svetovni dan Zemlje: Drevesa za Zemljo. Posadimo jih

Slogan dneva Zemlje 2016 je: Drevesa za Zemljo. Do leta 2020, ko bomo ta dan praznovali petdesetič, želi civilna družba posaditi 7,8 milijarde dreves. Vsako na novo posajeno drevo je nov kamenček v mozaiku prizadevanj za čistejšo, bolj zdravo Zemljo in trajnostno naravnano življenje na njej.  

  • 15. 4. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Letošnji dan Zemlje poudarja pomen dreves in harmonije med človekom in naravo

22. april se kot svetovni dan Zemlje praznuje na pobudo civilnih družb po vsem svetu že od leta 1970. Številni posamezniki in okoljske organizacije pripravljajo na ta dan dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Glavno sporočilo letošnjega dneva Zemlje je: Spremenimo način življenja in zavejmo se posledic, ki jih prinaša rušenje harmonije med človekom in naravo.

Gozdovi v Sloveniji

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, za Švedsko in Finsko. Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije porašča gozd 1.181.943 hektarjev ali 58,3 % površine Slovenije. Vendar se je površina gozda v letu 2014 nekoliko zmanjšala, in sicer za 0,1 %.  

Infografika 1: Statistični podatki za Slovenijo1)

1) Glede na prejšnje leto.
Vir: SURS


Drevesa nam pomagajo v boju proti podnebnim spremembam

Gozdovi imajo veliko vlogo pri odstranjevanju odvečnih in škodljivih emisij CO2 iz našega ozračja. Ocene so pokazale, da nekaj dreves vsrka v letu dni enako količino CO2, kot ga proizvede povprečen avto pri 26.000 kilometrov dolgi vožnji. Hektar gozda v Sloveniji akumulira v nadzemni in podzemni lesni masi letno povprečno 9 ton CO2. Zadnji podatki iz leta 2013 kažejo, da se je količina izpustov CO2 z upoštevanjem ponorov glede na leto 2012 zmanjšala za 5,7 %.

Drevesa nas ščitijo pred škodljivimi snovmi iz zraka

Drevesa vsrkavajo vase neprijetne vonjave in razne pline (dušikov oksid, amonijak, žveplov dioksid in ozon) in so hkrati tudi filter za trdne delce (PM) iz zraka. PM je prah, ki je v zraku v določenem obdobju. V zadnjih letih se najpogosteje izvajajo meritve delcev s premerom 10 µm (PM10) in 2,5 µm (PM2,5), ki so najbolj škodljivi za zdravje. Letna mejna koncentracija PM10 za varovanje zdravja ljudi je 40 µg/m3. Po zadnjih podatkih ARSO je bila v letu 2013 izmerjena koncentracija delcev PM10 v Sloveniji 24,9 µg/m3 in bila je 2 % nižja od koncentracije v letu 2012.

Drevesa nam vsestransko pomagajo tudi v gospodarstvu

Drevesa nam pomagajo doseči dolgoročno gospodarsko in okoljsko trajnost ter zagotoviti hrano, energijo in dohodek. Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti, ki vključuje gozdarske proizvode in gozdarske storitve, se je v letu 2014 glede na prejšnje leto povečala za 8 %, na 416 mio. EUR. Poslovni presežek oz. raznovrstni dohodek iz gozdarske dejavnosti je v letu 2014 znašal 167 mio. EUR, kar je 10 % manj kot v letu 2013. Zaposlenost v gozdarstvu (ta je zaradi upoštevanja sezonskega dela izražena v ekvivalentu polnovrednih delovnih moči) je bila v letu 2014 za 3 % višja kot v letu 2013.

Gozdovi so skladišče lesne biomase, obnovljivega vira energije

Gozdovi so najpomembnejši vir lesne biomase, uporabljene za pridobivanje energije. Po podatkih Statističnega urada RS so slovenska gospodinjstva v letu 2014 porabila 1,2 milijona ton lesnih goriv domačega ali tujega izvora. Velika večina teh goriv,  93,1 %, so bila drva. Lesnih peletov je bilo 4,8 %, lesnih sekancev, briketov in ostankov pa skupaj 2,1 %.  V obdobju 2009–2014 se je skupna poraba lesnih goriv v gospodinjstvih zmanjšala za 11,3 % (v 2009 je znašala 1,2 milijona ton).

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.