Svetovni dan zdravja

7. april ni po naključju svetovni dan zdravja. Na ta datum pred 68 leti (leta 1948) je bila namreč ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO), ena vodilnih organizacij na svetu, ki se spopadajo z aktualnimi globalnimi zdravstvenimi vprašanji in določajo smernice prihodnjega razvoja.

Moto letošnjega svetovnega dneva zdravja je: Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj
Tega, da je zdravje naše največja dobrina, se navadno zavemo prepozno ali šele, ko zbolimo, in takrat bi naredili vse, da bi bili spet zdravi. A kaj, ko je takrat navadno že prepozno. Stari rek »bolje preprečevati kakor zdraviti« še vedno jemljemo preveč zlahka, čeprav nas številne domače in tuje zdravstvene organizacije že vrsto let z različnimi kampanjami in aktivnostmi prepričujejo o pomembnosti dejavnega in zdravega načina življenja, npr. o pomembnosti zdrave prehrane, gibanja, o potrebnosti različnih presejalnih programov, svarijo pred nevarnostjo različnih odvisnosti itn. V želji po ozaveščanju javnosti se zato vsako leto na ta dan poudari en vidik, ki je v tesni zvezi z zdravstvenim stanjem posameznika. Moto svetovnega dne 2015 je bil »Naj bo naša hrana varna«, moto letošnjega pa je »Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj«.

Poglejmo, kaj pravijo o našem odnosu do zdravja konkretne številke: Koliko sredstev namenja Slovenija za zdravstvo, še posebej za preventivo? Kam nas to uvršča v mednarodnem merilu? Kako svoje zdravstveno stanje ocenjujemo sami? Katerim boleznim smo najbolj izpostavljeni?

Celotni izdatki za zdravstveno varstvo so v 2013 znašali 9,1 % BDP
V teh 9,1 % BDP so zajete tudi investicije za zdravstvo, vrednost teh pa, vsaj v Sloveniji, iz leta v leto zelo niha, zato raje poglejmo le tekoče izdatke za zdravstvo. Če torej ne upoštevamo investicij, smo za zdravstveno varstvo v 2013 namenili 8,7 % BDP, z vrednostjo tega podatka pa smo se med triindvajsetimi evropskimi državami, katerih podatki so mednarodno primerljivi, uvrstili na 15. mesto (gre za države, ki te podatke zbirajo v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo sistema zdravstvenih računov, ang. SHA). Največ, okrog 11 % BDP, so v 2013 za zdravstveno varstvo namenile Nizozemska, Švica, Nemčija, Švedska in Francija, najmanj, 6 % ali 5 % BDP, pa Poljska, Estonija in Turčija.

Vsako leto namenimo največ sredstev za kurativno zdravljenje ter za zdravila in medicinskotehnične pripomočke
V strukturi celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo po vrsti zdravstvene obravnave so bile v 2013 malo več kot tri četrtine teh izdatkov porabljene za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in medicinskotehnične pripomočke. Sicer se je delež teh izdatkov za ta dva namena od leta 2003 nekoliko znižal: za 0,4 oziroma 0,5 odstotne točke. Hkrati se je v opazovanem 11-letnem obdobju zvišal delež izdatkov za preventivo in javnozdravstvene storitve: za 0,2 odstotne točke, na 3,8 % (kar je skladno s preventivno politiko). V 2013 je delež izdatkov za ta namen v odstotnem deležu od BDP znašal 0,3 % BDP, kar nas je v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvrstilo v zlato sredino (skupaj z Belgijo, Dansko, Nemčijo, Italijo, Norveško in Švedsko). Sicer so evropske države za preventivo namenile od 0,1 % (Grčija) do 0,5 % svojega BDP (Finska).

Infografika 1: Vzroki smrti¹⁾ po spolu, Slovenija, 2014

1) Vzroki smrti, prikazani po mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10).
Vira: NIJZ, SURS        

Najpogostejši vzroki smrti so še vedno bolezni obtočil in različna rakava obolenja
V 2014 so bili bolezni obtočil in različna rakava obolenja (novotvorbe ali neoplazme) vzrok za skoraj tri četrt vseh smrti v Sloveniji v tem letu. Razlike med spoloma so bile kar precejšnje: ženske so zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil (pri skoraj polovici smrti žensk so bile glavni vzrok smrti bolezni obtočil, pri moških so bile te bolezni vzrok za malo več kot tretjino smrti); moški so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj (pri več kot tretjini smrti moških je bil to glavni vzrok smrti, medtem ko je bil pri ženskah to glavni vzrok za malo več kot četrtino smrti).

Zdravstveno stanje po samooceni dobro ali zelo dobro
Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji iz leta 2014 sta skoraj dve tretjini oseb ocenili svoje zdravstveno stanje kot dobro, tretjina od teh ga je ocenila celo kot zelo dobro; moški so bili celo nekoliko bolj optimistični kot ženske (za 6 odstotnih točk). Seveda je bila samoocena močno odvisna tudi od starosti vprašanih: med osebami, starimi od 16 do 25 let, je bilo takih, ki so imele o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, več kot 90 %, med osebami, starimi 66 ali več let, je bilo takih za več kot 60 odstotnih točk manj. Sicer se je samoocena z vsakim naslednjim starostnim razredom znižala za približno 10 odstotnih točk. Razlike v samooceni lastnega zdravja so bile precejšnje tudi glede na status osebe. Delež tistih, ki so svoje zdravstveno stanjem ocenile kot dobro ali zelo dobro, je bil največji med osebami, ki so bile v sistemu izobraževanja (več kot 90 %) in med zaposlenimi ali samozaposlenimi osebami (skoraj 80 %).

Glede na podatke torej ni razloga, da ne bi bili zadovoljni, saj smo po vrednosti prikazanih kazalnikov s področja zdravstva med evropskimi državami nekje v zlati sredini. Še posebej smo lahko veseli zadnjega kazalnika v zvezi s samooceno zdravstvenega stanja, ki kljub vsemu nakazuje pozitiven odnos ne samo do zdravja, temveč do življenja samega. Skratka, številke »pravijo«, da korakamo v pravo smer.