Mednarodni dan žensk

Mednarodni dan žensk – dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk

V Sloveniji je nekaj več kot 363.500 delovno aktivnih žensk, od tega je 92,0 % zaposlenih in 8,0 % samozaposlenih. V povprečju zaslužijo na mesec 89 EUR manj kot moški. Od moških so povprečno tri leta starejše. S svojim življenjem so na splošno bolj zadovoljne kot moški (samoocena).

  • 1.3.2016
  • |
  • brez statusa
O prazniku

8. marec je za mednarodni dan žensk določila Generalna skupščina OZN decembra 1977 s posebno resolucijo. Prvotno se je imenoval dan delovnih žena. Praznujejo ga številne države po svetu. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk ter njihove dosežke na vseh področjih. Praznik je tudi spomin na požar v tovarni tekstila Triangle v ZDA, kjer je umrlo več kot 140 žensk.

Ženske v Sloveniji

1. oktobra 2015 jih je bilo 1.041.240 ali 50,4 %. Vseh prebivalcev Slovenije je bilo nekaj več kot 2.064.600; ženski del prebivalstva je torej bil oz. je številčno nekoliko močnejši kot moški del.

Marija in Ana sta njihovi najpogostejši imeni. Največ novorojenk v 2014  v Sloveniji pa je dobilo ime Eva.

V 2014 so rodile približno 21.200 otrok. Z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo; povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v 2014 je bila 29,1 leta (to je 4,3 leta več kot pred dvajsetimi leti). Pravica ženske o svobodni odločitvi za otroka je zapisana v ustavi že od leta 1974.

Njihova življenjska doba se daljša. Deklica, rojena v 2014 v Sloveniji, lahko ob nespremenjenih razmerah umrljivosti pričakuje 83,7 leta življenja (to je skoraj 6 let več, kot  jih lahko pričakuje deček, rojen v Sloveniji istega leta). Med ženskami, rojenimi v EU-28, so se po vrednosti tega podatka (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu) v 2013 uvrstile na 17. mesto. Najvišje na tej lestvici so se uvrstile ženske v Španiji (86,1 leta), najnižje pa ženske v Bolgariji (78,6 leta).

Njihova povprečna starost sredi leta 2015 je bila 44,1 leta ali tri leta višja od povprečne starosti moških (41,1 leta). Povprečna starost vseh prebivalcev Slovenije je tedaj bila 42,6 leta. Ženske in moški so bili v povprečju enako stari le v občini Dobje (41,3 leta), v vseh drugih občinah so bile ženske v povprečju starejše od moških.

Povprečna starost tistih, ki so v Sloveniji umrle v 2014, je bila 80,9 leta ali 8,2 leta višja od povprečne starosti umrlih moških. Glavni vzroki smrti pri ženskah so bile bolezni obtočil, pri moških rakava obolenja.

V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 % diplomantk. Dve tretjini izmed teh diplomantk sta pridobili  diplomo iz družboslovja.

Konec leta 2012 je bilo med njimi skoraj 3.200 doktoric znanosti ali 41,0 % od vseh doktoric in doktorjev znanosti (v podatku so upoštevane osebe do starosti 69 let). Pomembnosti znanja so se začele zavedati že zgodaj. Prva slovenska doktorica znanosti, Marija Urbas, je doktorirala leta 1906 iz filozofije na graški univerzi.

Nekaj več kot 363.500 jih je bilo konec leta 2015 delovno aktivnih (ali 45,2 % od vseh delovno aktivnih oseb); 92,0 % jih je bilo zaposlenih, 8,0 % pa samozaposlenih. Med delovno aktivnimi ženskami jih je 42,1 % imelo terciarno izobrazbo.

Konec leta 2015 so številčno prevladovale v 182 poklicnih skupinah. Največ jih je opravljalo poklic prodajalke. Njihov delež se povečuje tudi v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške: decembra 2005 je bilo v Sloveniji 13,4 % policistk, decembra 2015 pa za 3,4 odstotne točke več.

Na vodilnih mestih so še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Pred desetimi leti jih je bilo med generalnimi direktorji in člani uprav družb 21,8 %, konec leta 2015 pa za 2,8 odstotne točke več.

Stopnja registrirane brezposelnosti je med njimi v zadnjih 15 letih višja kot med moškimi, vendar se razlika zmanjšuje. V 2015 je bila za ženske 13,7-odstotna, za moške 11,1-odstotna; najnižja je bila med ženskami v gorenjski (9,4 %), najvišja pa med ženskami v pomurski statistični regiji (22,2 %).

Z dela so bile v 2014 odsotne povprečno malo več kot 3 dni, najpogosteje zaradi mišično-kostnih bolezni (moški so bili najdlje odsotni z dela zaradi poškodb in zastrupitev, povprečno skoraj 4 dni na leto).

Njihova povprečna  mesečna bruto plača je v 2014 (po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač SURS) znašala 1.589 EUR; od povprečne mesečne bruto plače moških (1.678 EUR) je bila v povprečju nižja za več kot 5 %. Ta razlika je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (plače žensk v teh dejavnostih so bile v povprečju za 25,3 % ali 699 EUR nižje od plač moških). Gre za povprečja; do razlik prihaja tudi zaradi različnih izobrazbenih, poklicnih in starostnih struktur.

V treh dejavnostih so bile plače žensk v povprečju višje od plač moških, in sicer v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 16, 4 % ali 244 EUR), gradbeništvo (za 14,9 % ali 186 EUR) ter promet in skladiščenje (za 11,5 % ali 167 EUR). V teh dejavnostih so bile ženske v manjšini,  opravljale pa so večinoma bolje plačana dela.

Tveganju revščine so večinoma izpostavljene v večji meri kot moški. V 2014 je bila stopnja tveganja revščine med njimi 15,2-odstotna (med moškimi: 13,7-odstotna;  v celotni Sloveniji: 14,5-odstotna; v EU-28: 17,2-odstotna). Med ženskami v EU-28 je bila najvišja v Romuniji (25,2-odstotna), najnižja v Češki republiki (10,5-odstotna). V Sloveniji so bile v 2014 v najtežjem položaju ženske, stare 65 ali več let (pod pragom tveganja revščine jih je živelo 21,6 %) in brezposelne (stopnja tveganja revščine med njimi je bila 46,2-odstotna; od 2005 se je zvišala za 20,1 odstotne točke).

V domovih za starejše jih del svojega življenja preživi več kot moških. V 2013 jih je bilo med približno 17.700 oskrbovanci skoraj tri četrtine. Najpogostejši razlog za sprejem v domove za starejše je bila bolezen.

Okrog 1.600 žensk je od 2010 do 2014 povprečno vsako leto doživelo fizično ali spolno nasilje. Spolno nasilje v širšem smislu jih je prijavilo povprečno okrog 200 na leto. Fizično in/ali spolno nasilje je po podatkih iz raziskovanja, ki ga je izvedla agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v 2012, doživelo po 15. letu starosti 33 % ali 62 milijonov žensk. Podatki policije kažejo, da so bile ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj, največkrat žrtve nasilja v družini.

Njihova zastopanost v parlamentu se je (po podatkih Evropske komisije) v 2013 zmanjšala, v 2014 pa povečala (s 33 % na 38 %). Delež žensk v parlamentu je v Sloveniji od 2012 dalje višji od povprečja v EU-28 (28 %). Splošna volilna pravica je bila uzakonjena leta 1945; to pomeni, da lahko voli in je voljen vsak polnoleten državljan ne glede na spol ali versko pripadnost.

Po samooceni so s svojim življenjem na splošno bolj zadovoljne kot moški (po podatkih iz Raziskovanja o življenjskih pogojih (SILC) iz 2013). Nekoliko manj kot moški so zadovoljne s porabo prostega časa. Tudi s službo oziroma delovnim mestom so v povprečju bolj zadovoljne kot moški, pa tudi s časom, porabljenim za pot v službo. Skoraj vsi, tako moški kot ženske, pa so imeli v bližini vsaj eno osebo, s katero so se lahko pogovorili o osebnih stvareh.

Kako sva si različna −  ženske in moški od otroštva do starosti

Na mednarodni dan žensk bo SURS izdal novo publikacijo z navedenim naslovom. Namenjena pa je seveda vsem, moškim in ženskam vseh generacij. Eno od številnih infografik objavljamo že sedaj.
Položaj v gospodinjstvu, Slovenija
Položaj v gospodinjstvu, Slovenija
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.