Slovenski kulturni praznik

V gledališčih, kulturnih domovih ter muzejih in galerijah v Sloveniji v 2014 okrog 19.900 kulturnih prireditev

V 2014 je v Sloveniji izšlo 1.599 naslovov leposlovnih knjig (804 naslovi izvirnega slovenskega leposlovja in 795 prevodov) ali za več kot 34 % več kot leto prej.

  • 1. 2. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

8. februar, Prešernov dan, se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik pa je od leta 1946.

Kulturna bera v 2014

Uradni statistični podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji v letu 2014 so zgovorni:
- 4.748 predstav v slovenskih gledališčih si je ogledalo okoli 745.400 obiskovalcev;
- 120 koncertom poklicnih orkestrov in zborov je v njihovih matičnih hišah prisluhnilo 84.000 poslušalcev, 239 koncertov so izvedli na gostovanjih;
- 12.014 prireditev so pripravili kulturni domovi; največ je bilo gledaliških in filmskih predstav ter zborovskih koncertov; teh kulturnih dogodkov se je udeležilo več kot 3 milijone obiskovalcev;
- 2.776 razstav v muzejih, galerijah in likovnih razstaviščih je privabilo okrog 3,1 milijona obiskovalcev;
- 48 slovenskih kinematografov je obiskalo okoli 1,9 milijona gledalcev.

Knjižna proizvodnja

Leta 2014 je izšlo 5.554 naslovov knjig in brošur ali za 9 % več kot v prejšnjem letu, od tega 1.599 leposlovnih del (804 naslovi izvirnega slovenskega leposlovja in 795 naslovov prevodov). Med vsemi naslovi, ki so bili izdani v posameznih letih v preteklih štirih desetletjih (1974–2014), je bilo leposlovnih del od 16 % do nekaj čez 27 %; v letu 2014 pa je bilo med naslovi izdanih knjig skoraj 29 % naslovov leposlovja, kar je največ do sedaj.

Grafikon 1: Izdani naslovi tiskanih knjig in brošur, Slovenija

1) Podatka o leposlovju za leto 1982 ni bilo.
Vir: SURS


Pisateljice, pisatelji   

V to poklicno skupino statistično spadajo tisti, ki pišejo knjige, scenarije, snemalne knjige, gledališke igre, eseje, govore, priročnike, pesmi, pravljice, različne kritike ipd., in o teh ni na voljo veliko uradnih podatkov. V Statistični register delovno aktivnega prebivalstva je bilo v letu 2014 vpisanih 284 oseb, ki so opravljale ta poklic kot primarni in ki so bile vključene v obvezna socialna zavarovanja (za primerjavo: v Društvu slovenskih pisateljev je trenutno včlanjenih 314 pisateljev in pisateljic):

- 98 ali 34,5 % teh oseb je bilo zaposlenih pri delodajalcu (od tega je bilo 70 % pisateljic),
- 186  ali 65,5 % pa je bilo samozaposlenih (od tega je bilo nekaj več kot polovica pisateljic).

284 pisateljic in pisateljev je bilo torej v letu 2014 formalno zaposlenih, od tega 61 % pisateljic in 39 % pisateljev; 76 % jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, 23 % srednješolsko in 1 % osnovnošolsko izobrazbo (le pisatelji). Največ teh oseb je bilo v letu 2014 starih od 35 do 44 let; njihova starostna sestava glede na spol pa je bila taka: trije pisatelji in 18 pisateljic je bilo starih od 25 do 29 let, v starostni skupini 30–44 let so bile pisateljice še številnejše od pisateljev, nato so pri višjih starostih postopno številčno prevladali pisatelji.

In koliko so zaslužili? Ker je v raziskovanje o plačah po poklicih zajet le majhen odstotek zaposlenih pisateljev in pisateljic, ki so celo leto opravljali ta poklic, so podatki le informativne narave: v letu 2014 je bila njihova povprečna mesečna bruto plača nekaj več kot 1.930 evrov (povprečna slovenska bruto plača je znašala 1.540 evrov); povprečna mesečna bruto plača pisateljev je znašala okrog 1.700 evrov, povprečna mesečna bruto plača pisateljic pa malo več kot 2.020 evrov.

Koliko denarja namenimo za kulturo?

Država Slovenija je v zadnjih 15 letih (od 1999 dalje) namenila za kulturne storitve, tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve ipd., letno večinoma 0,8 % BDP, enkrat 0,7 % BDP (v 2007), dvakrat pa 0,9 % BDP (v 2009 in 2010).  V strukturi vseh javnih sredstev v tem petnajstletnem obdobju je delež države za kulturne storitve znašal 1,7–1,8  %; od 2011 (1,6 %) do 2013 (1,3 %) se je ta delež zmanjševal, v letu 2014 pa se je nekoliko povečal, in sicer na 1,5 %. Če te vrednosti prikažemo glede na število prebivalcev in dodamo še druge podatke, dobimo naslednjo sliko:

Tabela 1: Izdatki za kulturo in dodana vrednost kulture, Slovenija

Vir: SURS

Država je torej za kulturne storitve v 2014 namenila 139 evrov na prebivalca, vsak prebivalec pa je za kulturo potrošil povprečno 157 evrov. Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od 2010 (156 evrov na prebivalca) do 2014 zniževali, medtem ko je posamezni prebivalec Slovenije v tem obdobju potrošil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto.
Vendar kultura ni le strošek: delež dodane vrednosti v BDP je v obdobju 2010–2013 znašal 1,2 %, v 2014 pa 1,1 % BDP (v tej primerjavi je bila upoštevana le kultura v ožjem smislu, tj.  dejavnosti 58, 59, 60, 90 in 91 po SKD, njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino itd. pa ni vračunan).

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.