Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, januar 2016
Obdobje nizkih cen se nadaljuje. V januarju 2016 deflacija, letna –0,5-odstotna, mesečna –1,4-odstotna
Tudi v letošnjem januarju 2016 smo na obeh ravneh zabeležili deflacijo: na letni ravni je bila −0,5-odstotna, na mesečni –1,4-odstotna. Nižje cene naftnih derivatov jo še nadalje nižajo. V enem letu se je blago pocenilo za 0,9 %, storitve pa so se podražile za 0,3 %.
Cene v januarju 2016 na letni ravni nižje za –0,5 %
Letna rast cen je bila v januarju 2016 −0,5-odstotna (enako kot prejšnje leto v istem obdobju), povprečna 12-mesečna rast cen je bila prav tako −0,5-odstotna (prejšnje leto v tem obdobju 0,1-odstotna).
Cene blaga so se v povprečju pocenile za 0,9 %, storitve pa so se za 0,3 % podražile. Od blaga se je trajno blago pocenilo (za 1,5 %), cenejše je bilo tudi blago dnevne porabe (za 1,1 %), medtem ko se je poltrajno blago podražilo (za 0,3 %).
V januarju 2016 so se cene na letni ravni najbolj znižale v skupinah prevoz (za 4,5 %), rekreacija in kultura (za 1,8 %), stanovanje in stanovanjska oprema (v vsaki za 0,7 %) ter zdravje (za 0,1 %). Zvišanje cen pa smo zabeležili v skupinah komunikacije (za 5,3 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,2 %), raznovrstno blago in storitve (za 0,6 %), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,4 %), obleka in obutev (za 0,3 %), alkoholne pijače in tobak ter izobraževanje (v vsaki za 0,2 %).
Največ (0,7 odstotne točke) so k letni deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 19,2 %, pogonska goriva pa za 10,2 %. K negativni rasti cen so dodatne 0,3 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov (za 7,6 %), po 0,1 odstotne točke pa še nižje cene letalskega potniškega prevoza (za 18,4 %), rabljenih osebnih avtomobilov (za 7,1 %) in plina (za 5,8 %).
Na drugi strani so deflacijo za 0,2 odstotne točke blažile višje cene telefonskih in internetnih storitev (za 5,8 %), po 0,1 odstotne točke pa še višje cene sadja (za 6,6 %) in električne energije (za 3,6 %).
Mesečna deflacija odraz sezonskih razprodaj in cenejših naftnih derivatov
Januarja 2016 so bile cene v povprečju za 1,4 % nižje kot v prejšnjem mesecu.
Največ, 1,0 odstotne točke, so k deflaciji prispevale nižje cene v skupini obleka in obutev; zaradi sezonskih razprodaj so se oblačila pocenila za 14,2 %, obutev za 12,8 %. Mesečno rast cen so za 0,4 odstotne točke znižali tudi cenejši naftni derivati (tekoča goriva so se pocenila za 14,6 %, pogonska goriva za 4,8 %); druge januarske pocenitve so mesečno raven cen še dodatno znižale za 0,1 odstotne točke.
Vpliv januarskih podražitev na inflacijo je bil majhen; zelenjava se je podražila za 4,3 % in prispevala k mesečni inflaciji 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2016 −0,8-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta je bila –0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila prav tako −0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila –1,3-odstotna.
V enem letu se je blago pocenilo za 1,6 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,7 %, trajno blago za 1,3 %, poltrajno blago pa za 0,3 %. Cene storitev so se v primerjavi z januarjem 2015 v povprečju zvišale za 0,7 %.
V primerjavi z lanskim januarjem so se cene najizraziteje znižale v skupinah prevoz (za 4,5 %), stanovanje (za 1,4 %) ter rekreacija in kultura (za 1,1 %).
Zvišanje cen pa je bilo najizrazitejše v skupinah komunikacije (za 5,0 %) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 1,5 %).
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2015 0,2-odstotna (v novembru 2015 0,1-odstotna), v državah članicah EU je bila prav tako 0,2-odstotna (v novembru 2015 0,1-odstotna); najnižja je bila v Bolgariji (−0,9-odstotna), najvišja pa v Belgiji (1,4-odstotna); v Sloveniji je bila −0,6-odstotna.
Letna rast cen je bila v januarju 2016 −0,5-odstotna (enako kot prejšnje leto v istem obdobju), povprečna 12-mesečna rast cen je bila prav tako −0,5-odstotna (prejšnje leto v tem obdobju 0,1-odstotna).
Cene blaga so se v povprečju pocenile za 0,9 %, storitve pa so se za 0,3 % podražile. Od blaga se je trajno blago pocenilo (za 1,5 %), cenejše je bilo tudi blago dnevne porabe (za 1,1 %), medtem ko se je poltrajno blago podražilo (za 0,3 %).
V januarju 2016 so se cene na letni ravni najbolj znižale v skupinah prevoz (za 4,5 %), rekreacija in kultura (za 1,8 %), stanovanje in stanovanjska oprema (v vsaki za 0,7 %) ter zdravje (za 0,1 %). Zvišanje cen pa smo zabeležili v skupinah komunikacije (za 5,3 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,2 %), raznovrstno blago in storitve (za 0,6 %), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,4 %), obleka in obutev (za 0,3 %), alkoholne pijače in tobak ter izobraževanje (v vsaki za 0,2 %).
Največ (0,7 odstotne točke) so k letni deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 19,2 %, pogonska goriva pa za 10,2 %. K negativni rasti cen so dodatne 0,3 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov (za 7,6 %), po 0,1 odstotne točke pa še nižje cene letalskega potniškega prevoza (za 18,4 %), rabljenih osebnih avtomobilov (za 7,1 %) in plina (za 5,8 %).
Na drugi strani so deflacijo za 0,2 odstotne točke blažile višje cene telefonskih in internetnih storitev (za 5,8 %), po 0,1 odstotne točke pa še višje cene sadja (za 6,6 %) in električne energije (za 3,6 %).
Mesečna deflacija odraz sezonskih razprodaj in cenejših naftnih derivatov
Januarja 2016 so bile cene v povprečju za 1,4 % nižje kot v prejšnjem mesecu.
Največ, 1,0 odstotne točke, so k deflaciji prispevale nižje cene v skupini obleka in obutev; zaradi sezonskih razprodaj so se oblačila pocenila za 14,2 %, obutev za 12,8 %. Mesečno rast cen so za 0,4 odstotne točke znižali tudi cenejši naftni derivati (tekoča goriva so se pocenila za 14,6 %, pogonska goriva za 4,8 %); druge januarske pocenitve so mesečno raven cen še dodatno znižale za 0,1 odstotne točke.
Vpliv januarskih podražitev na inflacijo je bil majhen; zelenjava se je podražila za 4,3 % in prispevala k mesečni inflaciji 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2016 −0,8-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta je bila –0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila prav tako −0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila –1,3-odstotna.
V enem letu se je blago pocenilo za 1,6 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,7 %, trajno blago za 1,3 %, poltrajno blago pa za 0,3 %. Cene storitev so se v primerjavi z januarjem 2015 v povprečju zvišale za 0,7 %.
V primerjavi z lanskim januarjem so se cene najizraziteje znižale v skupinah prevoz (za 4,5 %), stanovanje (za 1,4 %) ter rekreacija in kultura (za 1,1 %).
Zvišanje cen pa je bilo najizrazitejše v skupinah komunikacije (za 5,0 %) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 1,5 %).
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2015 0,2-odstotna (v novembru 2015 0,1-odstotna), v državah članicah EU je bila prav tako 0,2-odstotna (v novembru 2015 0,1-odstotna); najnižja je bila v Bolgariji (−0,9-odstotna), najvišja pa v Belgiji (1,4-odstotna); v Sloveniji je bila −0,6-odstotna.
Deleži glavnih skupin v indeksu cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Tabela 1: Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS |
Tabela 2: Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
1) Indeksi. Vir: SURS |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Novosti in metodološke spremembe v letu 2016
Z januarjem 2016 smo pri indeksih cen izvedli nekatere metodološke spremembe. Podobno kot v prejšnjih letih smo spremenili uteži; te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2012, preračunanih na cene iz decembra 2015.
Uteži pri harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin pa temeljijo na podatkih o izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo za leto 2014 iz nacionalnih računov, prav tako preračunanih na cene iz decembra 2015.
V letu 2016 smo indekse verižno povezali na osnovi nove indeksne baze, tj. leta 2015 (povprečje 2015 = 100). Vsi indeksi so zdaj izvedeni in izračunani na osnovi povprečja 2015. Celotna časovna vrsta podatkov z novo indeksno bazo bo v podatkovni bazi SI-STAT (od leta 2000 naprej) objavljena hkrati s podrobnejšimi januarskimi podatki 12. 2. 2016.
Obenem smo nekoliko revidirali tudi seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljamo, ter seznam prodajnih mest, kjer spremljamo cene teh izdelkov in storitev. Seznam izdelkov in storitev tako letos vsebuje 711 reprezentantov.
Z januarjem 2016 smo pri indeksih cen izvedli nekatere metodološke spremembe. Podobno kot v prejšnjih letih smo spremenili uteži; te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2012, preračunanih na cene iz decembra 2015.
Uteži pri harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin pa temeljijo na podatkih o izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo za leto 2014 iz nacionalnih računov, prav tako preračunanih na cene iz decembra 2015.
V letu 2016 smo indekse verižno povezali na osnovi nove indeksne baze, tj. leta 2015 (povprečje 2015 = 100). Vsi indeksi so zdaj izvedeni in izračunani na osnovi povprečja 2015. Celotna časovna vrsta podatkov z novo indeksno bazo bo v podatkovni bazi SI-STAT (od leta 2000 naprej) objavljena hkrati s podrobnejšimi januarskimi podatki 12. 2. 2016.
Obenem smo nekoliko revidirali tudi seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljamo, ter seznam prodajnih mest, kjer spremljamo cene teh izdelkov in storitev. Seznam izdelkov in storitev tako letos vsebuje 711 reprezentantov.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.