Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, december 2015

Deflacija v letu 2015 (–0,5 %) in v decembru 2015 (–0,4 %)

Konec leta smo imeli na letni in mesečni ravni deflacijo (−0,5-odstotno na letni ravni, na mesečni pa −0,4-odstotno). K letni deflaciji so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov. V enem letu se je blago pocenilo za 1,0 %, storitve pa so se podražile za 0,7 %.

  • 30. 12. 2015 ob 10:30
  • |
  • končni podatki

Tudi ob koncu leta rast cen negativna

Konec leta 2015 sta bili letna in povprečna letna inflacija negativni, vsaka od njiju –0,5 %. Lani v istem obdobju pa vsaka od njiju 0,2 %.

Cene blaga so bile v primerjavi z decembrom 2014 v povprečju nižje za 1,0 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,3 %, trajno blago za 1,2 %, poltrajno blago pa se je podražilo za 0,6 %. Storitve so se v enem letu podražile, in sicer za 0,7 %.

V letu 2015 so se cene najbolj znižale v skupinah prevoz (za 5,2 %), rekreacija in kultura (za 2,3 %), stanovanjska oprema (za 1,1 %) ter stanovanje (za 1,0 %). Zvišale pa so se v skupinah komunikacije (za 5,3 %), hrana in brezalkoholne pijače (za 1,5 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,4 %), raznovrstno blago in storitve (za 1,1 %), obleka in obutev (za 0,8 %), zdravje (za 0,7 %) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,1 %). Cene v skupini izobraževanje se v povprečju niso spremenile.

K letni deflaciji so največ (0,89 odstotne točke) prispevale nižje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 16,3 %, goriva in maziva pa za 12,7 %. 0,19 odstotne točke so k letni deflaciji prispevale za 5,9 % nižje cene počitniških paketov. 0,09 odstotne točke so prispevale za 1,9 % nižje cene osebnih avtomobilov, 0,07 odstotne točke za 1,1 % nižje cene stanovanjske opreme, 0,06 odstotne točke pa so še prispevale za 1,0 % nižje cene oblek in storitve za oblačila.

K letni rasti cen so 0,25 odstotne točke prispevale višje cene telefonskih in internetnih storitev (te so bile dražje za 5,8 %). 0,23 odstotne točke so prispevale višje cene hrane (najizraziteje se je podražilo sadje, in sicer za 8,5 %). 0,12 odstotne točke so prispevale višje cene obutev in čevljarskih storitev (podražile so se za 6,9 %). 0,08 odstotne točke so prispevale višje cene gostinskih in nastanitvenih storitev (cene teh so bile višje za 1,4 %) ter 0,06 odstotne točke višje cene zavarovanj (za 1,8 %).

Cene v decembru 2015 na mesečni ravni nižje za 0,4 %

Na mesečni ravni, tj. v primerjavi s prejšnjim mesecem, so bile cene v decembru 2015 nižje za 0,4 %. K temu so po 0,3 odstotne točke prispevale nižje cene oblek in obutve (za 3,5 %). 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 2,6 %, goriva in maziva za 0,8 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v letu 2015 −0,6-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta je bila –0,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa −0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,4-odstotna.  

V letu 2015 se je blago pocenilo za 1,5 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,9 %, trajno blago za 1,0 %, poltrajno blago pa se je podražilo za 0,4 %. Cene storitev so se v primerjavi z decembrom 2014 v povprečju zvišale za 0,9 %.

V 2015 so se cene najizraziteje znižale v skupinah: prevoz (za 5,4 %), stanovanje (za 1,8 %), rekreacija in kultura (za 1,6 %) ter stanovanjska oprema (za 1,3 %).

Zvišanje cen smo zaznali v skupinah: komunikacije (za 5,0 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,5 %), hrana in brezalkoholne pijače (za 1,4 %), raznovrstno blago in storitve (za 0,9 %), zdravje (za 0,8 %), obleka in obutev (za 0,6 %), izobraževanje (za 0,2 %) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,1 %).

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2015 0,2-odstotna (v oktobru 2015 0,1-odstotna), v državah članicah EU je bila 0,1-odstotna (v oktobru 2015 pa 0,0-odstotna); najnižja je bila na Cipru (−1,5-odstotna), najvišja pa v Belgiji (1,4-odstotna); v Sloveniji je bila −0,9-odstotna.
Grafikon 1: Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Grafikon 1: Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS
Tabela 1: Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
XII 15
XII 14
XII 15
XI 15 
I─XII 15
I─XII 14
XII 15
 Ø 05 
Skupaj99,599,699,5121,75
1 Hrana in brezalkoholne pijače101,5100,0100,9138,61
2 Alkoholne pijače in tobak100,199,7101,9165,83
3 Obleka in obutev100,896,599,1105,44
4 Stanovanje99,099,698,7145,09
5 Stanovanjska oprema98,999,998,8119,75
6 Zdravje100,7100,0100,5111,15
7 Prevoz94,899,994,996,92
8 Komunikacije105,399,5101,196,62
9 Rekreacija in kultura97,799,9101,0113,50
10 Izobraževanje100,0100,0100,6125,43
11 Gostinske in nastanitvene storitve101,4100,0100,5132,62
12 Raznovrstno blago in storitve101,199,7101,4129,12
Blago99,099,498,8120,45
Storitve100,799,9100,9124,51
Vir: SURS
Tabela 2: Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
XII 15
XII 14
XII 15
XI 15 
I─XII 15
I─XII 14
XII 151)
Ø 05  
Skupaj-0,6-0,4-0,8122,79
1 Hrana in brezalkoholne pijače1,40,00,5136,96
2 Alkoholne pijače in tobak0,1-0,22,1169,30
3 Obleka in obutev0,6-3,4-1,3101,70
4 Stanovanje-1,8-0,5-1,8147,87
5 Stanovanjska oprema-1,3-0,2-1,3115,64
6 Zdravje0,80,00,8111,96
7 Prevoz-5,4-0,1-5,4101,85
8 Komunikacije5,0-0,50,895,32
9 Rekreacija in kultura-1,6-0,21,0109,68
10 Izobraževanje0,20,00,9123,74
11 Gostinske in nastanitvene storitve1,50,00,6136,12
12 Raznovrstno blago in storitve0,9-0,31,3130,03
Blago-1,5-0,6-1,7120,24
Storitve0,90,00,9127,29
1) Indeksi.
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO

Novosti in metodološke spremembe v letu 2016

Z januarjem 2016 bodo pri indeksih cen izvedene nekatere metodološke spremembe: sprememba uteži, osvežitev seznamov proizvodov in storitev ter prodajnih mest, kjer se spremljajo cene teh proizvodov in storitev.

V letu 2016 bomo indekse verižno povezali na osnovi nove indeksne baze, tj. leta 2015 (povprečje 2015 = 100). Vsi indeksi bodo izvedeni in izračunani na osnovi povprečja 2015.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.