Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija, 2014
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so bili v 2014 višji kot v 2013, znašali so 3.188 milijonov EUR
V letu 2013 so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo znašali 3.145 milijonov EUR, v letu 2014 pa so bili za 1,4 % višji; znašali so 3.188 milijonov EUR. Struktura financiranja zdravstvenega varstva ostaja v letu 2014 nespremenjena: v razmerju 29 (zasebni viri) : 71 (javni viri).
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v 2014 za 1,4 % višji kot v prejšnjem letu
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo, torej brez upoštevanja izdatkov za investicije, so v letu 2014 glede na leto 2013 narasli za 1,4 %. V odstotnem deležu od BDP je to 8,55 %; kljub nominalni rasti so bili torej nižji kot v prejšnjem letu - 8,76 %. Vzrok je bil v večji nominalni rasti BDP; ta je bila 3,9-odstotna.
Zasebni viri so skoraj tri desetine v celotni strukturi virov financiranja zdravstvenega varstva
V letu 2014 je delež zasebnih virov pri financiranju zdravstvenega varstva znašal 29 %. V primerjavi z letom 2013 je ostala ta struktura (zasebno – javno) nespremenjena: v razmerju 29 : 71. Kar zadeva samo gibanje virov, so se v 2014 povečali tako zasebni kot javni viri: za 1,4 % oziroma 1,3 %.
Sicer so v vseh letih opazovanja osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva skladi socialne varnosti. Tudi v letu 2014 so pokrili skoraj 70 % celotnih izdatkov za zdravstvo.
Največji del sredstev za zdravstveno varstvo gre za storitve kurativnega zdravljenja, za zdravila in za dolgotrajno oskrbo
Malo manj kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (74,7 %) so bile v 2014 porabljene za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Sicer se je delež izdatkov za storitve kurativnega zdravljenja v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšal (s 53,2 % na 52 %), prav tako tudi delež izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago (s 23,7 % na 22,7 %).
Tem izdatkom so po deležu v celotni strukturi tekočih izdatkov za zdravstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe (v letu 2014 so znašali 10,3 %). Sicer so izdatki za dolgotrajno oskrbo sestavljeni iz zdravstvenega in socialnega dela (zadnji ni del tekočih izdatkov za zdravstvo): izdatki za prvi del so v 2014 znašali 328 milijonov EUR (ali za 4,3 % več kot v 2013), izdatki za drugi del pa 159 milijonov EUR (ali za 1,6 % več kot v 2013). Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je tako v 2014 bila 3,4-odstotna. V odstotnem deležu od BDP je to znašalo 1,31 % BDP (to je toliko kot v prejšnjem letu; predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP).
Izdatki za storitve v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego in v domovih za starejše so bili še enkrat višji od izdatkov za storitve v zunajbolnišničnih ambulantah ali od izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago
V strukturi celotnih tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo v letu 2014 so bili izdatki za zdravstvene storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih, še enkrat višji od izdatkov za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, ali od izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago, in sicer so izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah ter ustanovah za zdravstveno nego in v domovih, znašali 47,3 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 22,3 %, ter izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago 22,2 %.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo, torej brez upoštevanja izdatkov za investicije, so v letu 2014 glede na leto 2013 narasli za 1,4 %. V odstotnem deležu od BDP je to 8,55 %; kljub nominalni rasti so bili torej nižji kot v prejšnjem letu - 8,76 %. Vzrok je bil v večji nominalni rasti BDP; ta je bila 3,9-odstotna.
Zasebni viri so skoraj tri desetine v celotni strukturi virov financiranja zdravstvenega varstva
V letu 2014 je delež zasebnih virov pri financiranju zdravstvenega varstva znašal 29 %. V primerjavi z letom 2013 je ostala ta struktura (zasebno – javno) nespremenjena: v razmerju 29 : 71. Kar zadeva samo gibanje virov, so se v 2014 povečali tako zasebni kot javni viri: za 1,4 % oziroma 1,3 %.
Sicer so v vseh letih opazovanja osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva skladi socialne varnosti. Tudi v letu 2014 so pokrili skoraj 70 % celotnih izdatkov za zdravstvo.
Največji del sredstev za zdravstveno varstvo gre za storitve kurativnega zdravljenja, za zdravila in za dolgotrajno oskrbo
Malo manj kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (74,7 %) so bile v 2014 porabljene za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Sicer se je delež izdatkov za storitve kurativnega zdravljenja v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšal (s 53,2 % na 52 %), prav tako tudi delež izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago (s 23,7 % na 22,7 %).
Tem izdatkom so po deležu v celotni strukturi tekočih izdatkov za zdravstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe (v letu 2014 so znašali 10,3 %). Sicer so izdatki za dolgotrajno oskrbo sestavljeni iz zdravstvenega in socialnega dela (zadnji ni del tekočih izdatkov za zdravstvo): izdatki za prvi del so v 2014 znašali 328 milijonov EUR (ali za 4,3 % več kot v 2013), izdatki za drugi del pa 159 milijonov EUR (ali za 1,6 % več kot v 2013). Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je tako v 2014 bila 3,4-odstotna. V odstotnem deležu od BDP je to znašalo 1,31 % BDP (to je toliko kot v prejšnjem letu; predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP).
Izdatki za storitve v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego in v domovih za starejše so bili še enkrat višji od izdatkov za storitve v zunajbolnišničnih ambulantah ali od izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago
V strukturi celotnih tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo v letu 2014 so bili izdatki za zdravstvene storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih, še enkrat višji od izdatkov za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, ali od izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago, in sicer so izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah ter ustanovah za zdravstveno nego in v domovih, znašali 47,3 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 22,3 %, ter izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago 22,2 %.
Grafikon 1: Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po vrstah dejavnosti, Slovenija, 2014
Tabela 1: Tekoči izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva (po namenih) in dolgotrajne oskrbe, Slovenija
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri pripravi 2014 podatkov o izdatkih in virih financiranja zdravstvenega varstva smo upoštevali nekoliko revidirano metodologijo sistema zdravstvenih računov, t. i. metodologijo SHA 2011. Ta ne zajema več izdatkov za investicije v zdravstvu, zato govorimo le o tekočih izdatkih za zdravstvo. Kar zadeva klasifikacijo virov financiranja (HF), ni bistvenih sprememb. Tudi klasifikacija izdatkov po namenih zdravstvenega varstva (HC) ostaja bolj ali manj nespremenjena. Večja sprememba je ukinitev podkategorije HC.1.3.9 (Vse druge ambulantne storitve, ki jih ni mogoče klasificirati drugje), zaradi česar so se ti izdatki premestili v podkategorijo HC.2.3 (Ambulantna rehabilitacija) in so zato izdatki za ta namen ustrezno višji. Največ sprememb je v klasifikaciji dejavnosti ali izvajalcev storitev v zdravstvenem varstvu (HP), in sicer sta definirani dve novi samostojni kategoriji: izvajalci pomožnih storitev (HP.4) in izvajalci storitev na področju preventive (HP.6).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
