Mednarodni dan migrantov

Slovenija ima zaradi meddržavnih selitev še vedno pozitiven prirast prebivalstva s terciarno izobrazbo

V tujini je 1. januarja 2015 prebivalo več kot 13.000 državljanov Slovenije, rojenih v Sloveniji, starih 25–39 let. V Sloveniji pa je 1. januarja 2015 živelo 56.500 prebivalcev, starih 25–39 let, rojenih v tujini, od katerih jih je imelo 20.000 slovensko državljanstvo.

  • 11.12.2015
  • |
  • brez statusa

Večina priseljenih v Slovenijo ima slovensko državljanstvo

Mednarodni dan migrantov je bil razglašen v letu 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. Že ime konvencije pove, da je bila zaposlitev (delo) prepoznana kot temeljni motiv za selitev, in to velja tudi za selitveno zgodovino Slovenije. Sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja lahko označimo kot obdobje najintenzivnejšega priseljevanja v Slovenijo. Priselitve ljudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije v Slovenijo so se takrat, v skupni državi, štele za notranje selitve, zato so številni priseljenci s teh območij zlahka pridobili državljanstvo Slovenije. Prav zato je Slovenija tudi ena izmed držav z največjim deležem državljanov, rojenih v tujini. Državljanstvo Slovenije ima namreč šest od desetih priseljencev; med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili pred njenim vstopom v EU (2004), pa je takih kar 94 %. Hkrati pa so številni, ki so bili rojeni v Sloveniji, odhajali na delo v tujino, predvsem v države zahodne Evrope, pa tudi drugam po svetu.

13.000 državljanov Slovenije, rojenih v Sloveniji, starih 25–39 let, prebiva v tujini

V tem prispevku bomo obravnavali osebe, rojene v Sloveniji v obdobju 19751989, torej tiste, ki so bile 1. januarja 2015 stare od 25 do 39 let. To so generacije, ki veljajo za najbolj mobilne, ki iščejo najboljše možnosti za življenjsko in karierno pot ter so tudi nosilke razvoja in napredka na številnih področjih. Na osnovi podatkov iz Centralnega registra prebivalstva in podatkov Statističnega urada RS o prebivalstvu ter meddržavnih selitvah smo te osebe – skupaj jih je 452.000 – glede na njihovo migracijsko zgodovino razdelili v pet skupin (pri tem bomo zanemarili tuje državljane, rojene v Sloveniji, ki jih je v starostni skupini 25–39 let samo 220). Vse te osebe, razen tiste, ki prebivajo v tujini, spadajo med prebivalstvo Slovenije.

Najštevilnejša skupina med 25–39-letnimi prebivalci Slovenije so na začetku letošnjega leta bili prebivalci Slovenije s slovenskim državljanstvom, rojeni v Sloveniji, ki niso nikoli prebivali v tujini (378.500 oz. 83,7 %). Približno 38 % teh oseb je tedaj imelo terciarno izobrazbo, 77 % jih je bilo zaposlenih, stopnja brezposelnosti med njimi pa je bila 12,1-odstotna, kar je nekoliko manj od slovenskega povprečja (13,5 %).

V tujini je 1. januarja 2015 prebivalo nekaj več kot 13.000 (3 %) državljanov Slovenije, starih 25–39 let, ki so bili rojeni v Sloveniji. Vsak tretji od teh je imel terciarno izobrazbo. Več kot polovica se jih je odselila v zadnjih štirih letih. Od teh jih je imelo terciarno izobrazbo 41 % (od žensk celo vsaka druga), med temi pa je bilo več kot 300 magistrov ali doktorjev znanosti. Za dve tretjini odseljenih iz Slovenije je bil naslov v tujini znan; največ jih je prebivalo v Avstriji (vsak četrti), v Nemčiji (vsak šesti) in na Hrvaškem (vsak osmi).

3.600 (0,8 %) državljanov Slovenije, starih 25–39 let, rojenih v Sloveniji, je prebivalo v tujini, vendar so se do 1. januarja 2015 vrnili v Slovenijo (reemigranti). Polovica teh je v tujini prebivala manj kot 4 leta. 36 % prebivalcev iz te skupine (reemigrantov) je imelo terciarno izobrazbo, stopnja brezposelnosti med njimi pa je bila nad 20-odstotna. Vsak drugi je pred vrnitvijo v domovino živel v eni od drugih držav članic EU, vsak tretji pa v eni od drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije.

Najslabše izobraženi so priseljeni tuji državljani

Med prebivalce Slovenije (v starostni skupini 25–39 let) je 1. januarja 2015 spadalo tudi nekaj več kot 20.000 oseb (4,5 %), rojenih v tujini, ki so imele slovensko državljanstvo. V zadnjih petih letih se jih je v Slovenijo priselilo le 600. Med temi je imel terciarno izobrazbo vsak četrti; glede na obdobje priselitve lahko domnevamo, da so izobrazbo pridobili večinoma v Sloveniji.

Zadnja skupina med osebami, starimi na začetku tega leta 25–39 let, so bili priseljeni prebivalci s tujim državljanstvom (teh je bilo več kot 36.000 ali 8 %), ki so bili rojeni v eni od 131 držav. Dve tretjini teh oseb sta se v Slovenijo priselili v času gospodarske krize (od leta 2009 dalje). Izobrazbena sestava te skupine prebivalcev je bila najslabša, saj je imel terciarno izobrazbo le vsak deseti priseljeni tuji državljan.

Stopnja brezposelnosti je bila tedaj v obeh skupinah v Slovenijo priseljenih v tujini rojenih prebivalcev enaka (15,2-odstotna) in tudi delež zaposlenih je bil v obeh skupinah približno enak (70 %). Boljša izobrazba pa pri priseljenih tujih državljanih ni zagotovilo za zaposlitev, saj je bila stopnja brezposelnosti med tujci s terciarno izobrazbo celo nekoliko višja od povprečja, 15,9-odstotna, medtem ko je bila med prebivalci s terciarno izobrazbo (25–39 let), ki niso nikoli prebivali v tujini, 9,8-odstotna.

V zadnjih petih letih je Slovenija z meddržavnimi selitvami pridobila 700 od 25 do 39 let starih prebivalcev s terciarno izobrazbo

Toliko namreč znaša razlika med v Sloveniji rojenimi odseljenimi državljani Slovenije s terciarno izobrazbo (teh je bilo 3.300, in med njimi je bilo 350 magistrov ali doktorjev znanosti) in vsemi priseljenimi s terciarno izobrazbo (teh je bilo 4.600, in od teh jih je več kot 400 imelo magisterij ali doktorat znanosti), od katerih so bili odšteti odseljeni tujci s terciarno izobrazbo (teh je bilo 600; od tega jih je 50 imelo magisterij ali doktorat znanosti). Bolj skrb vzbujajoče je to, da odseljevanje narašča; čedalje več mladih se namreč odloča za odselitev iz Slovenije. Med v letu 2010 odseljenimi državljani je bilo takih, ki so bili stari od 25 do 29 let, 413, med tistimi, ki so se odselili v letu 2014, pa jih je bilo že trikrat toliko (1.210). Delež 25–39 let starih oseb med vsemi odseljenimi iz Slovenije pa se je od 2010 do 2014 povečal za 6 odstotnih točk, s 34 % na 40 %.

Grafikon 1: Odseljeni državljani Slovenije, stari 25–29 let, po letu odselitve in spolu, Slovenija
Grafikon 1: Odseljeni državljani Slovenije, stari 25–29 let, po letu odselitve in spolu, Slovenija
Vir: SURS
Grafikon 2: Priseljeni v Slovenijo oz. odseljeni iz Slovenije, stari 25–39 let, po območju prvega oz. sedanjega prebivališča, Slovenija, 1. januar 2015
Grafikon 2: Priseljeni v Slovenijo oz. odseljeni iz Slovenije, stari 25–39 let, po območju prvega oz. sedanjega prebivališča, Slovenija, 1. januar 2015
Vira: CRP, SURS
Grafikon 3: Prebivalstvene skupine, osebe v starosti 25–39 let, po izobrazbi, Slovenija, 1. januar 2015
Grafikon 3: Prebivalstvene skupine, osebe v starosti 25–39 let,  po izobrazbi, Slovenija, 1. januar 2015
Vira: CRP, SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti