Bruto domači proizvod, Slovenija, 3. četrtletje 2015

Nadaljnji pozitiven vpliv zasebnega trošenja

Zasebno trošenje gospodinjstev nadalje ugodno vpliva na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V tretjem četrtletju se je povečalo za 1,3 odstotka. Domača gospodinjstva so povečala predvsem izdatke za nakupe trajnih dobrin (za 8,1 odstotka); čedalje več sredstev pa po večletnem varčevanju namenjajo tudi za nakupe netrajnih dobrin in storitev. Končno trošenje države se je v tretjem četrtletju povečalo za 0,9 odstotka, predvsem zaradi večjih izdatkov za individualne storitve (ti so bili večji za 2,3 odstotka), medtem ko izdatki za kolektivne storitve še vedno padajo (tokrat so bili nižji za 1,1 odstotka). Skupaj se je končno trošenje povečalo za 1,2 odstotka.

Bruto investicije manjše zaradi manjših investicij v gradbene objekte

Investicijsko trošenje se je v tretjem četrtletju glede na isto četrtletje prejšnjega leta zmanjšalo za 2,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 3,9 odstotka. Glavni razlog za padec so bile ponovno manjše investicije v gradbene objekte; te so se zmanjšale za 11,6 odstotka. Poslovni subjekti pa so več investirali v opremo in stroje (za 5,5 odstotka več). Investicije v transportno opremo pospešeno rastejo že vse od začetka leta 2013, tokrat so bile višje za 12,8 odstotka. Letos so se zvišale tudi investicije v drugo opremo in stroje (v tretjem četrtletju za 3,6 odstotka).

Zaloge so se v tretjem četrtletju povečale. Spremembe zalog (komponenta porabe kot celota) so h gospodarski rasti prispevale 0,2 odstotne točke.

Upočasnitev rasti izvoza in uvoza

 Izvoz se je v tem četrtletju okrepil za 4,5 odstotka (izvoz blaga se je povečal za 4,1 odstotka, izvoz storitev za 5,8 odstotka), torej v manjši meri  kot v prejšnjem četrtletju, ko je bila rast 6,1-odstotna. Uvoz se je povečal za 1,7 odstotka (uvoz blaga se je okrepil za 2 odstotka, uvoz storitev je ostal na enaki ravni kot leto prej). Rast izvoza in rast uvoza se po hitrem naraščanju konec prejšnjega leta upočasnjujeta. Pri tem se rast uvoza upočasnjuje hitreje kot rast izvoza, posledica pa je visok zunanjetrgovinski presežek, ki je h gospodarski rasti prispeval 2,3 odstotne točke.

V tretjem četrtletju so padle cene izvoženih in tudi uvoženih proizvodov. Padec uvoznih cen je bil izrazitejši (nižje cene energentov), zato so bili pogoji menjave ugodni. Indeks je znašal 101,2. Posledično je bil implicitni deflator BDP-ja višji kot v prejšnjem četrtletju (znašal je 100,5), in to kljub deflaciji.

Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se nadalje povečuje

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je povečala za 2,7 odstotka, torej v nekoliko večji meri kot v prejšnjem četrtletju. Predelovalne dejavnosti so v tretjem četrtletju 2015 prispevale h gospodarski rasti 1,2 odstotne točke. Pri tem se je dodana vrednost teh okrepila za 6 odstotkov. Ponovno se je okrepila dodana vrednost v dejavnostih, povezanih s turizmom (v gostinstvu se je povečala za 9,3 odstotka). Skupno dodano vrednost je zmanjšal padec dodane vrednosti v gradbeništvu, tokrat je bil 7,5- odstoten. Ta dejavnost je tako »odnesla« gospodarski rasti 0,4 odstotne točke. Neto davki na proizvode se nadalje povečujejo, to četrtletje so se povečali za 1,1 odstotka.

Zaposlenost večja za 1,3 odstotka

Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 1,3 odstotka, torej v nekoliko manjši meri kot v prejšnjem četrtletju. V predelovalnih dejavnostih se je povečala za 1,6 odstotka, v gostinstvu pa za 3,7 odstotka, v dejavnosti javne uprave pa se je zmanjšala za 1,4 odstotka. Zaposlenost v tej dejavnosti se zmanjšuje vse od leta 2010.

Opombe
Vse primerjave v tem besedilu, če ni posebej omenjeno, se nanašajo na originalne podatke, na spremembe obsega (oziroma realne spremembe) ter na spremembe glede na isto četrtletje v prejšnjem letu.

Podrobnejši podatki

Podrobnejši podatki so objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT.