Kazalniki globalizacije, Slovenija, 2014
Slovenska globalizacija v statističnih kazalnikih
Po deležu izvoza in tudi uvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu se je Slovenija v letu 2014 med državami članicami EU-28 uvrstila na 11. mesto. Po deležu tujih neposrednih naložb v bruto domačem proizvodu Slovenija ostaja med zadnjimi petimi državami članicami.
Slovenija je v mednarodni menjavi usmerjena predvsem na trge držav članic EU-28
Vrednost izvoza blaga in storitev je v Sloveniji v letu 2014 predstavljala 76,5 %, vrednost uvoza blaga in storitev pa 68,7 % vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP). Po relativni velikosti vrednosti izvoza in tudi uvoza blaga in storitev v vrednosti BDP se je Slovenija v letu 2014 med državami članicami EU-28 uvrstila na 11. mesto.
Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu (povprečje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP), je bila ena višjih med članicami EU-28. Višjo je izkazovalo le pet držav članic, med njimi sosednja Madžarska. Slovenska vpetost v mednarodno menjavo storitev je slabša. Po kazalniku tržne integracije v storitvah (povprečje vrednosti izvoza in uvoza storitev v vrednosti BDP) se je Slovenija v primerjavi s sosednjimi državami uvrstila le pred Italijo, med vsemi državami članicami EU-28 pa približno na sredino, na 16. mesto.
Slovenija je v mednarodni menjavi usmerjena predvsem na trge držav članic EU-28. Primerjava slovenske usmerjenosti izvoza blaga (po metodologiji zunanjetrgovinske statistike) za daljše obdobje kaže manjše premike izvoza v korist držav zunaj EU, vendar so ti, če izvzamemo Hrvaško in Madžarsko, manjši kot v drugih državah, pomembnih trgovinskih partnericah Slovenije.
Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v letu 2014 povečale
Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2014 znašala 10,1 milijarde EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečala za 13,5 %. Delež tujih neposrednih naložb v vrednosti BDP je dosegel 27,2 %, kar je za okoli 2 odstotni točki več kot v letu 2013 in za okoli 5 odstotnih točk več kot v letu 2008.
Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini je konec leta 2014 znašala 5,3 milijarde EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečala za 2,8 %. To povečanje, ki je bilo prvo v zadnjih petih letih, pa ni zadostovalo za pozitiven premik v deležu vrednosti teh naložb v BDP. Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini je tako v letu 2014 dosegla 14,2 % BDP, kar je približno enako kot v letu 2013 (14,4 % BDP) in za 1,8 odstotne točke manj kot v letu 2008.
Med državami članicami EU-28 ostaja Slovenija tudi v letu 2014 po deležu stanja tujih neposrednih naložb v BDP med zadnjimi petimi, po deležu stanja neposrednih naložb držav v tujino v BDP pa med zadnjimi desetimi članicami.
Več kot petino vseh notranjih izdatkov za raziskave in razvoj so imela tuja notranja podjetja
Med vsemi aktivnimi tržnimi podjetji v nefinančnih dejavnostih (področja B do J, L do N in S95 po Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2008), ki so delovala v Sloveniji v letu 2013, je bilo 4,5 % tujih podjetij (tujih notranjih podjetij ali podjetij pod tujim nadzorom). Tuja notranja podjetja so zaposlovala okoli 16 % vseh oseb, ki delajo, in ustvarila okoli 22 % dodane vrednosti vseh v raziskovanje zajetih podjetij na domačem teritoriju. Takšna razmerja so tudi posledica razlik v velikosti podjetij. Tuja podjetja, merjena s povprečno zaposlenostjo, so bila namreč petkrat večja od nacionalnih.
Tuja podjetja so zato tudi pomembni nosilci raziskav in razvoja. Delež notranjih izdatkov za raziskave in razvoj v skupnih tovrstnih izdatkih vseh v raziskovanje zajetih podjetij v Sloveniji je v letu 2013 znašal 27,2 %.
Slovenska podjetja so imela v letu 2014 v tujini neposredni ali posredni večinski nadzor nad 1.317 podjetji (tuja zunanja podjetja). Ta so skupaj zaposlovala 36.992 zaposlenih.Tabela 1: Tuja notranja podjetja1) in izbrani strukturni kazalniki poslovanja, Slovenija, 2013
1) Zajeta so aktivna tržna podjetja iz nefinančnih dejavnosti (področja B do J, od L do N in S95 po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008) Vir: SURS |
Več: Avtorske pravice.