Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, oktober 2015

Cene v oktobru 2015 na mesečni ravni v povprečju nespremenjene, na letni ravni nižje za 0,8 %

V oktobru 2015 smo imeli na letni ravni deflacijo, in sicer –0,8-odstotno, na mesečni ravni pa so cene v povprečju ostale nespremenjene. V enem letu se je blago pocenilo za 1,5 %, storitve pa so se podražile za 0,6 %.

  • 30. 10. 2015 ob 10:30
  • |
  • končni podatki

Letna rast cen v letošnjem oktobru negativna

Tudi v oktobru so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni znižale, tokrat za 0,8 % (v oktobru 2014 pa 0,1 %). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila –0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna).

Cene blaga so bile v primerjavi z oktobrom 2014 v povprečju nižje za 1,5 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,8 %, trajno blago za 1,2 %, poltrajno blago pa za 0,7 %. Storitve so se v enem letu podražile, in sicer za 0,6 %.

Glede na oktober 2014 (na letni ravni) so se cene znižale v skupinah prevoz (za 6,7 %), obleka in obutev (za 2,0 %), stanovanje (za 0,9 %) ter rekreacija in kultura (za 0,8 %). V povprečju višje kot pred letom dni pa so bile cene v skupinah komunikacije (za 3,3 %), raznovrstno blago in storitve (za 1,2 %), hrana in brezalkoholne pijače (za 1,1 %), zdravje (za 0,8 %), alkoholne pijače in tobak (za 0,7 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 0,2 %) in izobraževanje (za 0,1 %).

K letni deflaciji so največ (1,1 odstotne točke) prispevale nižje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 18,2 %, pogonska pa za 15,6 %. 0,2 odstotne točke so prispevale nižje cene obleke in obutve (obleka in storitve za oblačila so bile cenejše za 1,3 %, obutev in čevljarske storitve pa za 4,2 %). 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene počitniških paketov (ti so bili cenejši za 3,9 %).

K letni rasti cen so po 0,2 odstotne točke prispevale višje cene telefonskih storitev in aparatov (podražili so se za 3,3 %) in višje cene hrane (najizraziteje se je podražilo sadje, in sicer za 5,4 %). Po 0,1 odstotne točke pa so prispevale višje cene komunalnih in drugih storitev (te so bile dražje za 1,6 %), opreme za šport (ta je bila dražjaa za 19,5 %) in zavarovanje (to je bilo dražje za 1,9 %).

 

Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene

V oktobru 2015 se cene v primerjavi s septembrom v povprečju niso spremenile. K temu so po 0,4 odstotne točke prispevale višje cene obleke in obutve (obleka in storitve za oblačila so bile dražje za 4,9 %, obutev in čevljarske storitve pa za 6,2 %). Na drugi strani so mesečno raven cen po 0,2 odstotne točke znižali cenejšei počitniški paketi (za 5,6 %), po 0,1 odstotne točke pa še hrana (najbolj se je pocenilo sadje, in sicer za 3,9 %) in prevoz (cene v tej skupini so bile nižje za 0,4 %).

 

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

V oktobru 2015 je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, –1,1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta smo zabeležili 0,1-odstotno inflacijo), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.  

V enem letu se je blago pocenilo za 2,1 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 2,5 %, trajno blago pa za 1,0 %, poltrajno blago pa za 0,9 %. Cene storitev so se v primerjavi z oktobrom 2014 v povprečju zvišale za 0,6 %.

V primerjavi z oktobrom 2014 so se cene najizraziteje znižale v skupinah: prevoz (za 7,1 %), obleka in obutev (za 1,9 %) stanovanje (za 1,7 %), rekreacija in kultura (za 0,6 %) ter stanovanjska oprema (za 0,1 %). Zvišanje cen pa smo zaznali v skupinah: komunikacije (za 2,9 %), raznovrstno blago in storitve ter zdravje (za 1,0 % vsaka), alkoholne pijače in tobak (za 0,8 %), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,7 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 0,3 %) ter izobraževanje (za 0,2 %).

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2015 v povprečju –0,1-odstotna (v avgustu 2015 0,1-odstotna), v državah članicah EU je bila –0,1-odstotna (v avgustu 2015 0,0-odstotna); najnižja je bila na Cipru (–1,9-odstotna), najvišja pa na Malti (1,6-odstotna); v Sloveniji je bila –1,0-odstotna.
Grafikon 1: Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Grafikon 1: Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS
Tabela 1: Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, oktober 2015
X 15
X 14
X 15 
IX 15
 X 15 
XII 14
I-X 15
I-X 14
X 15-XI 14
X 14-XI 13
X 15
Ø 05
0 ICŽP—skupaj99,2100,099,999,599,6122,13
1 Hrana in brezalkoholne pijače101,199,3101,6100,8100,5138,75
2 Alkoholne pijače in tobak100,799,9100,3102,2102,5166,22
3 Obleka in obutev98,0105,2101,098,998,8105,68
4 Stanovanje99,1100,199,698,798,8146,05
5 Stanovanjska oprema100,0100,199,498,898,8120,36
6 Zdravje100,899,8100,7100,4100,3111,20
7 Prevoz93,399,695,695,195,797,66
8 Komunikacije103,3100,8105,8100,399,997,09
9 Rekreacija in kultura99,297,998,0101,7102,0113,87
10 Izobraževanje100,199,9100,0100,7100,7125,39
11 Gostinske in nastanitvene storitve100,299,9100,7100,3100,4131,77
12 Raznovrstno blago in storitve101,2100,2101,2101,0101,0129,27
Blago98,5100,399,498,998,9120,95
Storitve100,699,5100,8100,8100,9124,64
Vir: SURS
Tabela 2: Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija, oktober 2015
X 15
X 14
X 15 
IX 15
 X 15 
XII 14
I-X 15
I-X 14
X 15-XI 14
X 14-XI 13
IX 151)
Ø 05  
0 HICŽP—skupaj-1,10,0-0,4-0,7-0,6123,10
1 Hrana in brezalkoholne pijače0,7-0,91,60,40,2137,26
2 Alkoholne pijače in tobak0,80,00,32,42,7169,68
3 Obleka in obutev-1,95,41,2-1,6-1,8102,27
4 Stanovanje-1,70,1-1,1-1,8-1,5148,96
5 Stanovanjska oprema-0,1-0,1-0,7-1,3-1,4116,29
6 Zdravje1,0-0,30,80,80,6111,99
7 Prevoz-7,1-0,4-4,8-5,2-4,5102,45
8 Komunikacije2,90,85,50,1-0,395,78
9 Rekreacija in kultura-0,6-1,7-1,51,41,7109,79
10 Izobraževanje0,20,00,11,01,1123,59
11 Gostinske in nastanitvene storitve0,3-0,10,80,40,5135,20
12 Raznovrstno blago in storitve1,00,11,01,11,1130,05
Blago-2,10,1-1,0-1,6-1,5120,80
Storitve0,6-0,30,70,81,0127,14
1) Indeksi.
Vir: SURS
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.