Energetska revščina, Slovenija, 2012

Gospodinjstva namenjajo za energente vedno več sredstev

V letu 2012 so gospodinjstva v Sloveniji namenila za elektriko, plin in druga goriva v povprečju 7,4 % vseh svojih razpoložljivih sredstev, kar je za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2000. Delež je bil sicer najnižji v obdobju 2003–2005, ko je znašal 6,3 %, najvišji pa prav v letu 2012.

Kaj je energetska revščina?

Po eni od opredelitev so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Enotna, mednarodno sprejeta definicija energetske revščine pa ne obstaja. Energetska revščina se pojavi takrat, ko si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev (tople sanitarne vode, razsvetljave ipd.) po sprejemljivi ceni. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in njihova poraba; ta pa je odvisna od ravnanja stanovalcev in energetske učinkovitosti stanovanj.

Najrevnejša gospodinjstva namenjajo za energente največji delež svojih razpoložljivih sredstev

Razporeditev gospodinjstev po dohodkovnih kvintilih pokaže, da so izdatki za elektriko, plin in druga goriva v prvem kvintilu (to je 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki) predstavljali v letu 2012 kar 18,9 % vseh razpoložljivih sredstev, v drugem kvintilu 12,1 %, v tretjem kvintilu 9,2 %, v četrtem kvintilu 6,6 %, v petem kvintilu (to je 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki) pa je ta delež znašal 4,4 %.

Med letoma 2000 in 2012 se je omenjeni delež najbolj povečal prav v prvem dohodkovnem kvintilu, in sicer s 13,1 % na 18,9 %. Povečal se je tudi v vseh drugih dohodkovnih kvintilih; v drugem kvintilu je v letu 2008 presegel 10 %. Najmanj se je povečal v četrtem in petem dohodkovnem kvintilu (za 0,1 odstotne točke).

Struktura porabljenih energentov se spreminja

Višanje drobnoprodajnih cen energentov se v gospodinjstvih kaže z zamenjavo energentov. Od leta 2009 do leta 2014 se je poraba ekstra lahkega kurilnega olja v gospodinjstvih zmanjšala za 52 %, poraba utekočinjenega naftnega plina pa za 35 %. V čedalje večjem odstotku se uporabljajo lesna goriva (v letu 2014 je delež teh goriv med vsemi energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, znašal 59 %).