Svetovni dan varčevanja

Slovenija je bila v letu 2014 po deležu bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku na petem mestu

Slovenska gospodinjstva že tradicionalno ostajajo med najvarčnejšimi v Evropi.

  • 26. 10. 2015 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Svetovni dan varčevanja, ki ga obeležujemo 31. oktobra, so razglasili v Milanu leta 1924, kjer so se zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, med drugim tudi z ozemlja današnje Slovenije. Njihov namen je bil poudariti pomembnost varčevanja za posameznika in za družbo kot celoto. V ta namen so ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje.  

V Sloveniji ima bančništvo in hranilništvo že dolgo tradicijo, staro skoraj dve stoletji. Njegovi začetki segajo v leto 1820, ko je bila ustanovljena prva Ljubljanska hranilnica, ki je hkrati najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Kasneje je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke leta 1900 pa smo dobili prvo bančno ustanovo na Slovenskem.

Slovenija je bila po bruto stopnji varčevanja gospodinjstev na petem mestu v Evropi

Gospodinjstva v Sloveniji so imela v letu 2014 delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku 14.1% (bruto stopnja varčevanja), s čimer so se uvrstila na peto mesto. Najbolj varčna so bila gospodinjstva na Švedskem (17,8 %), varčnejša so bila še gospodinjstva v Nemčiji, Nizozemski in Franciji (glej grafikon 1).

Grafikon 1: Bruto stopnja varčavanja gospodinjstev, evropske države, 2014



V Sloveniji so gospodinjstva vseskozi z izjemo leta 2012 izkazovala višjo bruto stopnjo varčevanja kot je znašalo povprečje EU-28. Najvišjo bruto stopnjo varčevanja je Slovenija dosegla v letu 2006, zatem se je pričel trend postopnega upadanja vse do leta 2013, saj je gospodarska kriza vplivala tudi na razmere gospodinjstev (glej grafikon 2).

Grafikon 2: Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev, evropske države, 2005-2014


Slovenska gospodinjstva so po deležu neto posojanja v razpoložljivem dohodku zaostajala le za Švedsko

Gospodinjstva večine evropskih državah so več posojala drugim sektorjem, kot si izposojala od njih, torej so s svojimi prihranki financirala druge sektorje. Slovenija je bila v letu 2014 po deležu posojanja v bruto razpoložljivem dohodku z 8,7 % na visokem drugem mestu, kar je bil rezultat nižjih izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo v strukturi bruto razpoložljivega dohodka. Najvišji delež posojanja v bruto razpoložljivem dohodku je imela Švedska, in sicer 13,8 %; povprečje EA-19 je znašalo 4,5 %, povprečje EU-28 pa 2,9 % (glej grafikon 3).

Grafikon 3: Delež posojanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev, evropske države, 2014




Glede na obseg vlog in najetih posojil smo bolj posojali, kot se zadolževali 

Podatki finančnih računov Banke Slovenije kažejo, da so se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev v letu 2014 glede na predhodno leto povečala, in sicer za 4,7 %, medtem ko so se obveznosti zmanjšale za 0,6 %.
 
Skoraj polovica finančnih sredstev so imela gospodinjstva naložena v obliki gotovine in vlog (49,1 %), s tem da so prevladovale vloge, teh je bilo kar 42,6 %. Delež finančnih sredstev, ki so jih imela gospodinjstva v obliki delnic in drugih vrednostnih papirjev, je bil v letu 2014 nekaj več kot četrtina (26,5 %), torej približno toliko kot leta 2013, iz leta v leto pa se je postopno povečeval delež rezervacij iz življenjskih in pokojninskih zavarovanj, tako je v letu 2014 znašal 16,8 %. Varčevalne navade Slovencev se v času gospodarske krize niso posebej spremenile, zaznali smo le upad deleža finančnih sredstev v delnicah.

Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev so prevladovala posojila (87 %). Slovenska gospodinjstva so najemala pri slovenskih bankah večinoma stanovanjska posojila (61 %), sledila so jim potrošniška posojila (24 %), preostalo (15 %) pa so predstavljale druge oblike posojil.

V letu 2014 je bil delež finančnih obveznosti v sredstvih 31,8 %, kar je 1,7 odstotne točke manj kot leta 2013, ko je znašal 33,5 %.

Avtorica: Jana Vajda

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.