Mednarodni dan boja proti revščini

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1992. S tem dnem opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti za njeno zmanjševanje.

Relativna in absolutna revščina
Da je revščina resen svetovni problem, pove tudi ocena Svetovne banke; po tej oceni živi v skrajni revščini več kot milijarda ljudi v državah v razvoju. To so ljudje, ki živijo v absolutni, ekstremni revščini, z manj kot 1,25 USD na dan. Pri absolutni revščini gre predvsem za pomanjkanje dobrin in storitev, nujno potrebnih za življenje, npr. hrane, pitne vode, bivališč, osnovne zdravstvene oskrbe, osnovnega izobraževanja.
Statistični uradi evropskih držav merimo relativno revščino. Predpostavljamo, da so revne tiste osebe, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo, to pa vodi v socialno izključenost. Niso prikrajšani le za osnovne dobrine, kot so hrana, obleka, obutev, stanovanje, ampak tudi pri običajnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in športnih dejavnostih, lahko jim je onemogočen tudi dostop do uresničevanja njihovih temeljnih pravic.

Po podatkih Eurostata za leto 2013 je v državah članicah EU tedaj živelo od dohodka, ki je bil nižji od praga tveganja revščine, približno 16,6 % ali 83 milijonov ljudi. V Sloveniji je v letu 2014 živelo pod pragom tveganja revščine 14,5 % ali 290.000 ljudi, to je vsak 7. prebivalec.
Stopnja tveganja revščine (delež relativno revnih) je bila v letu 2013 najnižja v Češki republiki (8,6 %), najvišja pa v Srbiji (24,5 %). Slovenija in Švica sta se s 14,5-odstotno stopnjo tveganja revščine uvrstili med države s sorazmerno nizko stopnjo tveganja revščine. Nižji delež relativno revnih je imelo 11 držav od 33, ki izvajajo Raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih. Nad 20-odstotno stopnjo tveganja revščine je v letu 2013 izkazovalo 7 držav (Španija, Litva, Bolgarija, Romunija, Grčija, Makedonija in Srbija). Povprečje za EU-28 je bilo 16,6 %.
 
Če primerjamo prag tveganja revščine med državami, slika za Slovenijo ni več tako ugodna, saj je bil v letu 2013 višji kar v 18. državah, torej je bila višja tudi srednja vrednost razpoložljivega dohodka gospodinjstev v teh državah. Prag tveganja revščine je bil po podatkih za leto 2013 najnižji v Makedoniji, znašal je približno 1.100 EUR; če prag revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM) – ta upošteva razlike v ravni cen med državami – je bil najnižji v Romuniji (2.300 SKM). Najvišji prag revščine je znašal 25.700 EUR (na Norveškem) oz. 16.800 SKM (v Luksemburgu). V Sloveniji je znašal približno 7.100 EUR oz. 8.500 SKM. Prag tveganja revščine je bil v vzhodnoevropskih državah in na Portugalskem nižji kot v Sloveniji, v zahodnoevropskih državah in na Cipru pa višji kot v Sloveniji.
 
Višji prag tveganja revščine, nižja materialna prikrajšanost
V letu 2013 je v Sloveniji in Švici živel pod pragom tveganja revščine enak delež oseb (14,5 %), razlika v letnem pragu tveganja revščine med obema državama pa je bila sorazmerno visoka. Slovenski prag tveganja revščine v EUR ni dosegel niti tretjine švicarskega; ta je bil približno za 17.400 EUR ali za 6.900 SKM višji od slovenskega praga. Iz podatkov lahko sklepamo, da revni ljudje (osebe pod pragom tveganja revščine) v Sloveniji živijo na nižji življenjski ravni kot revni ljudje v Švici, na Norveškem, v Luksemburgu, Avstriji, Nemčiji in v drugih zahodnoevropskih državah z višjim pragom, obenem pa na višji življenjski ravni kot revni ljudje v vzhodnoevropskih državah.
 
Podobno sliko kažejo tudi podatki o materialni prikrajšanosti. Stopnja materialne prikrajšanosti je praviloma (z nekaj izjemami) nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje.
Stopnja resne materialne prikrajšanosti se je v letu 2013 gibala od 0,7 % v Švici do 43,0 % v Bolgariji. Nižja od 5 % je bila še na Švedskem, v Luksemburgu, na Islandiji, Norveškem, Finskem in Nizozemskem, Danskem in v Avstriji, višja od 20 % pa v Grčiji, Latviji, na Madžarskem, v Srbiji, Romuniji in Makedoniji. V Sloveniji je bil odstotek resno materialno prikrajšanih oseb približno na sredini in pod povprečjem EU-28 (9,6 %); v 2013 je znašal 6,7 %, v 2014 pa 6,6 %.