Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2015

Gospodinjstva v zahodni Sloveniji bolje opremljena z računalniki in z dostopom do interneta
Računalnik je v prvem četrtletju 2015 imelo v Sloveniji 78 % gospodinjstev. Prenosni računalnik je imelo 60 %, namizni računalnik 46 % in tablični računalnik 24 % gospodinjstev. V primerjavi z letom 2013 – računalnik je takrat imelo 76 % gospodinjstev – se je povečal delež gospodinjstev s prenosnimi (v 2013: 56 %) in tabličnimi računalniki (v 2013: 14 %) in zmanjšal delež tistih z namiznimi računalniki (v 2013: 56 %).    

Dostop do interneta je v prvem četrtletju 2015 imelo 78 % gospodinjstev. V primerjavi s prejšnjim letom se je povečal delež gospodinjstev, ki so za dostop do interneta uporabljala tudi mobilne širokopasovne povezave z uporabo mobilnega telefona (vsaj 3G), in to na 52 % (v istem obdobju 2014: 34 %). 

Na ravni kohezijskih regij je v zahodni Sloveniji imelo računalnik 84 % gospodinjstev, v vzhodni Sloveniji pa 73 % gospodinjstev. V obeh so prevladovali prenosni računalniki (v zahodni: 66 %; v vzhodni: 55 %); sledili so namizni (v zahodni: 47 %; v vzhodni: 44 %) in tablični računalniki (v zahodni: 24 %; v vzhodni: 23 %). Dostop do interneta je imelo v zahodni Sloveniji 83 %, v vzhodni pa 73 % gospodinjstev. Gospodinjstva v zahodni regiji so v večjem obsegu kot gospodinjstva v vzhodni regiji uporabljala za dostop do interneta prek mobilnih širokopasovnih povezav mobilni telefon (vsaj 3G) (v zahodni: 55 %; v vzhodni: v 49 %). 


Tudi v 2015 so gospodinjstva, ki nimajo dostopa do interneta, večinoma odgovorila, da interneta nimajo, ker ga ne potrebujejo ali jim za to primanjkuje znanja
61 % gospodinjstev od tistih, ki nimajo dostopa do interneta, je navedlo, da interneta ne potrebujejo (v 2014: 69 %), 29 % teh gospodinjstev je navedlo, da nimajo dostopa do interneta, ker je njihovo znanje o uporabi računalnika, interneta pomanjkljivo (v 2014: 62 %), 28 % gospodinjstev nima dostopa do interneta zaradi visokih stroškov opreme (npr. nakup računalnika) (v 2014: 47 %), 25 % gospodinjstev pa zaradi visokih stroškov dostopa (npr. stroški naročnine) (v 2014: 45 %).

V zahodni regiji je 69 % gospodinjstev od tistih, ki nimajo dostopa do interneta, navedlo, da interneta ne potrebujejo. Za 25 % gospodinjstev od teh je bil vzrok pomanjkljivo znanje, za 20 %  gospodinjstev so bili razlog previsoki stroški opreme.  V vzhodni regiji je 57 % gospodinjstev navedlo, da interneta ne potrebujejo, 33 %, da so stroški opreme previsoki in 31 %, da je ovira pomanjkljivo znanje o uporabi računalnika, interneta.


Med 16–74 let starimi osebami jih petina ni še nikoli uporabila interneta
Med osebami, starimi 16–74 let, je internet v prvem četrtletju 2015 uporabljalo okoli 1.136.000 oseb ali 73 %. 83 % teh oseb je internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan. 22 % oseb v starosti 16–74 pa interneta ni še nikoli uporabljalo. Teh je največ med osebami, starimi 65–74 let (65 %), sledijo 55–64-letniki (47 %) in 45–54-letniki ( 21 %).

V zahodni Sloveniji je v tem obdobju uporabljalo internet 79 % oseb, starih 16–74 let, v vzhodni Sloveniji pa 68 %. Oseb, ki interneta niso še nikoli uporabljale, je bilo več v vzhodni regiji, 27 %; v zahodni regiji je bilo takih oseb 17 %.


V spletnih družbenih omrežjih sodeluje vsak dan ali skoraj vsak dan okoli 406.000 uporabnikov interneta
Okoli 581.000 ali 51 % uporabnikov interneta, starih 16–74 let, je v prvem četrtletju 2015 sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih (npr. tako, da so ustvarili, urejali lastni profil ali pošiljali sporočila). Večina jih je spletna družabna omrežja uporabljala vsak dan ali skoraj vsak dan (70 %). Največ uporabnikov interneta, ki so sodelovali v družabnih omrežjih, je bilo med osebami, starimi 16–24 let (90 %) in 25–34 let (71 %).

Okoli 93.000 ali 8 % uporabnikov interneta, starih 16–74 let, pa je sodelovalo v profesionalnih omrežjih. Teh je bilo največ med osebami, starimi 35–44 let (12 %) in 25–34 let (11 %).


Spletnega tečaja so se v največjem odstotku udeležili 25–34-letni uporabniki interneta
V prvem četrtletju 2015 je 51 % uporabnikov interneta pridobivalo znanje iz spletnih enciklopedij, 43 % jih je pridobivalo informacije o izobraževanju in tečajih, 19 % pa jih je za svoje izobraževanje, za službo ali za zasebne namene uporabilo spletna gradiva za izobraževanje na internetu, npr. avdiovizualno gradivo, elektronske učbenike, programe za izobraževanje. 8 % jih je prek izobraževalnih spletnih strani komuniciralo s predavatelji ali študenti, 4 % so se udeležili spletnega tečaja. Spletnih tečajev so se v prvem četrtletju 2015 udeležili v največjem obsegu uporabniki interneta, stari 25–34 let (7 %).