Mednarodni dan starejših
Leta 2060 bo predvidoma skoraj vsak tretji Slovenec star 65 ali več let
Mednarodni dan starejših obeležujemo z aktivnostmi in izpostavljamo starejše, njihovo prisotnost, odnos do njih; organizirane so delavnice in konference, domovi za starejše imajo dan odprtih vrat itn. Vse pomembnejši je slogan »aktivno in zdravo staranje«, torej kvalitetno in dostojno staranje.
Delež starejših narašča, leta 2060 naj bi bil skoraj vsak tretji Slovenec star 65 ali več let
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bila 1. januarja 2015 skoraj petina prebivalstva Slovenije stara 65 ali več let. Prevladovale so ženske; bilo jih je skoraj tri petine.
Naša družba se torej stara. Tudi zadnje napovedi Eurostata v zvezi s projekcijami prebivalstva za Slovenijo (t. i. EUROPOP2013) kažejo, da naj bi se delež starejših (tj. oseb, starih najmanj 65 let) do leta 2060 v celotni strukturi prebivalstva povzpel na skoraj 30 %. Projekcije do leta 2080 pa napovedujejo, da naj bi se posledice »baby-boom« generacije do takrat že počasi iztekle in starostna piramida naj bi se začela postopoma stabilizirati.
Podatki kažejo, da še vedno odhajamo v pokoj sorazmerno mladi
Zadnjih nekaj let ugotavljamo, da se povečuje število predvsem starostnih upokojencev, da se daljša pričakovano trajanje življenje ob rojstvu, da upada število delovno aktivnih prebivalcev in da so posledično izdatki pokojninske in invalidske blagajne čedalje višji, kar bi dolgoročno lahko vplivalo na vzdržnost javnih financ. Prav zato se na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvajajo in še pripravljajo številne zakonske spremembe, ki naj bi omilile pritiske na izdatke pokojninske blagajne (predvsem z zviševanjem upokojitvene starosti in z nižanjem odmernih odstotkov). Kako se to, če se sploh, odraža v statistikah?
Po podatkih ZPIZ je v letu 2014 prejemalo pokojnine iz obveznega zavarovanja povprečno skoraj 609.000 upokojencev ali za petino več kot v letu 2005. V desetletju od 2005 do 2014 se je najbolj povečalo število starostnih upokojencev, in sicer za malo več kot tretjino, s približno 315.000 na 426.000.
Povprečna starost ob upokojitvi se v tem obdobju ni bistveno spremenila, čeprav bi to pričakovali. Glavna kategorija upokojencev, to so starostni upokojenci, se je namreč v letu 2014 upokojevala: ženske s povprečno doseženo starostjo 58 let in 11 mesecev (kar je samo 1 leto in 8 mesecev več kot leta 2005) in moški s povprečno doseženo starostjo 60 let in 11 mesecev (kar je pa celo 9 mesecev prej kot leta 2005). Povečala pa se je v tem 10-letnem obdobju povprečna doba prejemanja pokojnine, kar se ujema s kazalnikom pričakovano trajanja življenja ob rojstvu, ki se viša. Razlike med spoloma, povezane s trajanjem življenjske dobe, so očitne: moški so leta 2014 prejemali starostno pokojnino povprečno 16 let in 11 mesecev (11 mesecev dlje kot v letu 2005), ženske pa povprečno 23 let in 1 mesec (ali 3 leta in 5 mesecev dlje kot v letu 2005 in bistveno dlje kot moški).
Revščina med starejšimi po zadnjih podatkih nekoliko nižja
Po zadnjih podatkih SURS je v letu 2014 v Sloveniji živelo pod pragom tveganje revščine približno 290.000 oseb; povedano drugače: stopnja tveganja revščine je bila 14,5-odstotna. Med temi 290.000 osebami je bilo 55.000 (19 %) takih, ki so bile stare 65 ali več let. Stopnja tveganja revščine med temi je bila za oba spola skupaj 17,1-odstotna, za vsak spol posebej pa zelo različna: za moške je bila malo manj kot 11-odstotna, za ženske pa skoraj 22-odstotna, torej še enkrat višja (in ta razlika se s starostjo še povečuje). Sicer se je stopnja tveganja revščine za to skupino starostnikov glede na prejšnje leto (2013) nekoliko znižala (za 3 odstotne točke). To je nekoliko presenetljivo glede na to, da so se – seveda ob predpostavki, da gre v tej skupini pretežno za upokojence – povprečni zneski pokojnin od leta 2012 zniževali (predvsem zaradi prenosa pravice do varstvenega dodatka v socialo) in da se je tudi odstotek povprečnih neto pokojnin od povprečne neto plače prav tako znižal (med drugim tudi zaradi neusklajevanja pokojnin). Najverjetneje so ti starostniki poleg pokojnine prejemali še druge vire dohodkov in/ali prejemkov (poleg tega pa se pri izračunu revščine upoštevajo tudi dohodki in prejemki drugih članov gospodinjstva).
Koliko 65 ali več let starih oseb je delovno aktivnih?
Po podatkih za december 2014 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami (799.758), katerih število se je v tem letu prvič po letu 2010 povečalo, takih, ki so bile stare 65 ali več let, 2.092, kar pomeni v celotni strukturi delovno aktivnega prebivalstva 0,26 %. Sicer se je delež teh oseb od leta 2005 povečal za 0,10 odstotne točke. Število delovno aktivnih oseb, starih 65 ali več let, pa se je od leta 2005 povečalo za skoraj 60 %. Med prebivalci, starimi 65 ali več let, je bilo delovno aktivnih 0,57 %, to je glede na leto 2005 za 0,14 odstotne točke več.
V domovih za starejše vsako leto več oskrbovancev
Decembra 2013 je v domovih za starejše bivalo skoraj 17.700 oskrbovancev, kar je skoraj za tretjino več kot v letu 2006. Med oskrbovanci so bili tudi mlajši od 65 let, a je bil delež teh majhen (decembra 2013 jih je bilo malo več kot 6 %). Sicer so med vsemi oskrbovanci prevladovale osebe, stare 80 ali več let, in delež teh je bil vsako leto večji (decembra 2013 že okrog dve tretjini). Med oskrbovanci so prevladovale ženske (bilo jih je skoraj tri četrtine). Glavni razlogi za prihod v dom za starejše so bili pri 80 % oskrbovancev bolezen in starost oziroma nezmožnost za samostojno življenje.
Različne storitve v okviru dolgotrajne oskrbe prejemalo okrog 59.000
Prav prej omenjena domska populacija starejših spada med potencialne uporabnike sistema dolgotrajne oskrbe, vendar ta v Sloveniji zdaj še ni zakonsko urejen (se pa intenzivno dela, da bi se to uredilo). Podatke o potencialnih prejemnikih dolgotrajne oskrbe in izdatkih za ta namen je SURS že pripravil in objavil skladno z mednarodno metodologijo. Sicer mednarodne institucije (OECD, Eurostat, WHO) v enotni definiciji opredeljujejo dolgotrajno oskrbo kot niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali kognitivne) in ki so posledično daljši čas odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil. Pogoj za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe vsekakor torej ni starost, a po prvih podatkih za leti 2011 in 2012 je delež prejemnikov dolgotrajne oskrbe med osebami, starimi vsaj 65 let, znašal okrog dve tretjini; to pomeni, da je bil prejemnik take oskrbe povprečno skoraj vsak deveti petinšestdesetletnik. Sicer prvi podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo decembra 2012 okrog 59.000 potencialnih uporabnikov sistema dolgotrajne oskrbe. Delež tistih, ki so prejemali storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah, je bil približno enak deležu tistih, ki so te storitve prejemali na domu: prvih in drugih je bilo približno tretjina (okoli 21.000). Sledili so prejemniki, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe; teh je bilo več kot četrtina (ali okrog 17.000). Za celotne izdatke za dolgotrajno oskrbo smo v letu 2013 namenili 1,31 % BDP. Sicer so izdatki za dolgotrajno oskrbo sestavljeni iz zdravstvenega in socialnega dela: izdatki za prvi del so v letu 2013 znašali 314 milijonov EUR, za drugi del pa 153 milijonov EUR.
Izobrazbena struktura starejših
Med prebivalci Slovenije, starimi 65 ali več let, je bil v letu 2014 v Sloveniji skoraj vsak deveti višje- ali visokošolsko izobražen, medtem ko je vsak drugi imel le osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo. Zanimivi so podatki, ki kažejo, da se starejši radi udeležujejo različnih oblik (ne)formalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja ter kulturnih dejavnosti in prireditev; več o tem v priponki.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bila 1. januarja 2015 skoraj petina prebivalstva Slovenije stara 65 ali več let. Prevladovale so ženske; bilo jih je skoraj tri petine.
Naša družba se torej stara. Tudi zadnje napovedi Eurostata v zvezi s projekcijami prebivalstva za Slovenijo (t. i. EUROPOP2013) kažejo, da naj bi se delež starejših (tj. oseb, starih najmanj 65 let) do leta 2060 v celotni strukturi prebivalstva povzpel na skoraj 30 %. Projekcije do leta 2080 pa napovedujejo, da naj bi se posledice »baby-boom« generacije do takrat že počasi iztekle in starostna piramida naj bi se začela postopoma stabilizirati.
Podatki kažejo, da še vedno odhajamo v pokoj sorazmerno mladi
Zadnjih nekaj let ugotavljamo, da se povečuje število predvsem starostnih upokojencev, da se daljša pričakovano trajanje življenje ob rojstvu, da upada število delovno aktivnih prebivalcev in da so posledično izdatki pokojninske in invalidske blagajne čedalje višji, kar bi dolgoročno lahko vplivalo na vzdržnost javnih financ. Prav zato se na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvajajo in še pripravljajo številne zakonske spremembe, ki naj bi omilile pritiske na izdatke pokojninske blagajne (predvsem z zviševanjem upokojitvene starosti in z nižanjem odmernih odstotkov). Kako se to, če se sploh, odraža v statistikah?
Po podatkih ZPIZ je v letu 2014 prejemalo pokojnine iz obveznega zavarovanja povprečno skoraj 609.000 upokojencev ali za petino več kot v letu 2005. V desetletju od 2005 do 2014 se je najbolj povečalo število starostnih upokojencev, in sicer za malo več kot tretjino, s približno 315.000 na 426.000.
Povprečna starost ob upokojitvi se v tem obdobju ni bistveno spremenila, čeprav bi to pričakovali. Glavna kategorija upokojencev, to so starostni upokojenci, se je namreč v letu 2014 upokojevala: ženske s povprečno doseženo starostjo 58 let in 11 mesecev (kar je samo 1 leto in 8 mesecev več kot leta 2005) in moški s povprečno doseženo starostjo 60 let in 11 mesecev (kar je pa celo 9 mesecev prej kot leta 2005). Povečala pa se je v tem 10-letnem obdobju povprečna doba prejemanja pokojnine, kar se ujema s kazalnikom pričakovano trajanja življenja ob rojstvu, ki se viša. Razlike med spoloma, povezane s trajanjem življenjske dobe, so očitne: moški so leta 2014 prejemali starostno pokojnino povprečno 16 let in 11 mesecev (11 mesecev dlje kot v letu 2005), ženske pa povprečno 23 let in 1 mesec (ali 3 leta in 5 mesecev dlje kot v letu 2005 in bistveno dlje kot moški).
Revščina med starejšimi po zadnjih podatkih nekoliko nižja
Po zadnjih podatkih SURS je v letu 2014 v Sloveniji živelo pod pragom tveganje revščine približno 290.000 oseb; povedano drugače: stopnja tveganja revščine je bila 14,5-odstotna. Med temi 290.000 osebami je bilo 55.000 (19 %) takih, ki so bile stare 65 ali več let. Stopnja tveganja revščine med temi je bila za oba spola skupaj 17,1-odstotna, za vsak spol posebej pa zelo različna: za moške je bila malo manj kot 11-odstotna, za ženske pa skoraj 22-odstotna, torej še enkrat višja (in ta razlika se s starostjo še povečuje). Sicer se je stopnja tveganja revščine za to skupino starostnikov glede na prejšnje leto (2013) nekoliko znižala (za 3 odstotne točke). To je nekoliko presenetljivo glede na to, da so se – seveda ob predpostavki, da gre v tej skupini pretežno za upokojence – povprečni zneski pokojnin od leta 2012 zniževali (predvsem zaradi prenosa pravice do varstvenega dodatka v socialo) in da se je tudi odstotek povprečnih neto pokojnin od povprečne neto plače prav tako znižal (med drugim tudi zaradi neusklajevanja pokojnin). Najverjetneje so ti starostniki poleg pokojnine prejemali še druge vire dohodkov in/ali prejemkov (poleg tega pa se pri izračunu revščine upoštevajo tudi dohodki in prejemki drugih članov gospodinjstva).
Koliko 65 ali več let starih oseb je delovno aktivnih?
Po podatkih za december 2014 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami (799.758), katerih število se je v tem letu prvič po letu 2010 povečalo, takih, ki so bile stare 65 ali več let, 2.092, kar pomeni v celotni strukturi delovno aktivnega prebivalstva 0,26 %. Sicer se je delež teh oseb od leta 2005 povečal za 0,10 odstotne točke. Število delovno aktivnih oseb, starih 65 ali več let, pa se je od leta 2005 povečalo za skoraj 60 %. Med prebivalci, starimi 65 ali več let, je bilo delovno aktivnih 0,57 %, to je glede na leto 2005 za 0,14 odstotne točke več.
V domovih za starejše vsako leto več oskrbovancev
Decembra 2013 je v domovih za starejše bivalo skoraj 17.700 oskrbovancev, kar je skoraj za tretjino več kot v letu 2006. Med oskrbovanci so bili tudi mlajši od 65 let, a je bil delež teh majhen (decembra 2013 jih je bilo malo več kot 6 %). Sicer so med vsemi oskrbovanci prevladovale osebe, stare 80 ali več let, in delež teh je bil vsako leto večji (decembra 2013 že okrog dve tretjini). Med oskrbovanci so prevladovale ženske (bilo jih je skoraj tri četrtine). Glavni razlogi za prihod v dom za starejše so bili pri 80 % oskrbovancev bolezen in starost oziroma nezmožnost za samostojno življenje.
Različne storitve v okviru dolgotrajne oskrbe prejemalo okrog 59.000
Prav prej omenjena domska populacija starejših spada med potencialne uporabnike sistema dolgotrajne oskrbe, vendar ta v Sloveniji zdaj še ni zakonsko urejen (se pa intenzivno dela, da bi se to uredilo). Podatke o potencialnih prejemnikih dolgotrajne oskrbe in izdatkih za ta namen je SURS že pripravil in objavil skladno z mednarodno metodologijo. Sicer mednarodne institucije (OECD, Eurostat, WHO) v enotni definiciji opredeljujejo dolgotrajno oskrbo kot niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali kognitivne) in ki so posledično daljši čas odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil. Pogoj za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe vsekakor torej ni starost, a po prvih podatkih za leti 2011 in 2012 je delež prejemnikov dolgotrajne oskrbe med osebami, starimi vsaj 65 let, znašal okrog dve tretjini; to pomeni, da je bil prejemnik take oskrbe povprečno skoraj vsak deveti petinšestdesetletnik. Sicer prvi podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo decembra 2012 okrog 59.000 potencialnih uporabnikov sistema dolgotrajne oskrbe. Delež tistih, ki so prejemali storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah, je bil približno enak deležu tistih, ki so te storitve prejemali na domu: prvih in drugih je bilo približno tretjina (okoli 21.000). Sledili so prejemniki, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe; teh je bilo več kot četrtina (ali okrog 17.000). Za celotne izdatke za dolgotrajno oskrbo smo v letu 2013 namenili 1,31 % BDP. Sicer so izdatki za dolgotrajno oskrbo sestavljeni iz zdravstvenega in socialnega dela: izdatki za prvi del so v letu 2013 znašali 314 milijonov EUR, za drugi del pa 153 milijonov EUR.
Izobrazbena struktura starejših
Med prebivalci Slovenije, starimi 65 ali več let, je bil v letu 2014 v Sloveniji skoraj vsak deveti višje- ali visokošolsko izobražen, medtem ko je vsak drugi imel le osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo. Zanimivi so podatki, ki kažejo, da se starejši radi udeležujejo različnih oblik (ne)formalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja ter kulturnih dejavnosti in prireditev; več o tem v priponki.
Infografika 1: Izobrazba prebivalstva, Slovenija, 1. 1. 2014
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
