Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2014

V letu 2014 živelo pod pragom tveganja revščine 290.000 oseb

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2014 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 14,5-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine 14,5 % ali približno 290.000 oseb.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.146 EUR; razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil torej nižji od 596 EUR na ekvivalentno odraslo osebo na mesec. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je znašal 1.251 EUR na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 893 EUR na mesec.

Stopnja tveganja revščine se glede na prejšnje leto ni spremenila. Prag tveganja revščine se je zvišal za 35 EUR na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2013; leto 2013 je bilo namreč dohodkovno referenčno leto v raziskovanju za leto 2014. V letu 2013 se je nekoliko zvišal povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine.

V letu 2014 se je nadaljevala rast neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, saj se je vrednost Ginijevega količnika zvišala za 0,6 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,1 odstotne točke.

Med vsemi osebami pod pragom tveganja revščine so največji, 26-odstotni, delež predstavljali upokojenci (18 % upokojene ženske in 8 % upokojeni moški), sledile so brezposelne osebe s 24-odstotnim deležem, nato mladoletni otroci z 19-odstotnim deležem in delovno aktivne osebe z 18-odstotnim deležem, najmanj, 13 %, pa je bilo med osebami pod pragom tveganja revščine drugih neaktivnih oseb (nezmožnih za delo, gospodinj, študentov). Glede na prejšnje leto se je od vseh naštetih skupin oseb pod pragom tveganja revščine najbolj zmanjšal delež upokojencev (za 6 odstotnih točk), povečal pa delež brezposelnih oseb (za 7 odstotnih točk).

Povprečni dohodek gospodinjstev nekoliko višji

Povprečni letni razpoložljivi (neto) dohodek na gospodinjstvo je znašal 21.286 EUR in je bil tako za 248 EUR višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 106 EUR (na 8.519 EUR), povprečni dohodek na ekvivalentnega odraslega člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 137 EUR (na 12.843 EUR).

V kohezijski regiji zahodna Slovenija je bil povprečni razpoložljivi dohodek višji kot v vzhodni Sloveniji. Z najvišjim povprečnim dohodkom na člana in na ekvivalentnega člana so razpolagala gospodinjstva v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, z najnižjim pa gospodinjstva v pomurski in spodnjeposavski statistični regiji.

Največja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev so predstavljali dohodki iz zaposlitve (58,2 %) in pokojnine (22,6 %). Glede na prejšnje leto se je delež dohodkov iz zaposlitve ter družinskih in socialnih prejemkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko znižal, medtem ko se je delež dohodka iz samozaposlitve, pokojnin in drugih dohodkov nekoliko zvišal.

410.000 oseb izpostavljenih tveganju socialne izključenosti

Tudi stopnja tveganja socialne izključenosti se glede na prejšnje leto ni spremenila. Znašala je 20,4 %; to pomeni, da je bilo v letu 2014 v Sloveniji 410.000 oseb izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Stopnja tveganja revščine se ni spremenila, stopnja resne materialne prikrajšanosti se je glede na prejšnje leto znižala za 0,1 odstotne točke, stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti pa se je zvišala za 0,7 odstotne točke. Stopnja tveganja socialne izključenosti se kljub visokemu povečanju števila oseb, ki so živele v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, ni zvišala, saj je šlo večinoma za osebe, ki so že bile pod pragom tveganja revščine.

Stopnja tveganja revščine najvišja v spodnjeposavski statistični regiji

Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v spodnjeposavski (19,9 %), pomurski (17,5 %), jugovzhodni Sloveniji (17,4 %) in podravski statistični regiji(17,3 %), najnižja pa v notranjsko-kraški (11,3 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (11,4 %). Pod pragom tveganja revščine je živelo največ ljudi v osrednjeslovenski (59.000) in podravski statistični regiji (52.000), najmanj pa v notranjsko-kraški (6.000) in zasavski statistični regiji (7.000).