Mladi (16–29 let) v Sloveniji so bili v letu 2013 na splošno bolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna samoocena: 7,6) kot celotna populacija (7,0).
12. avgust je po vsem svetu že 16 let zapored dan, namenjen mladim. Združeni narodi so namreč decembra 1999 ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno.
Kdo so sploh mladi?
Od kdaj do kdaj smo mladi, je zelo relativno in za vsakogar lahko različno. Pa vendar so v vsaki družbi sprejete tudi »uradne« definicije mladih. Združeni narodi uvrščajo med mlade osebe, stare od 15 do 24 let, Urad RS za mladino in Zavod RS za zaposlovanje pa tiste, ki so stari od 15 do 29 let.
Podatki, uporabljeni v tej objavi, so bili pridobljeni v Raziskovanju o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013, nanašajo pa se večinoma na starostno skupino od 16 do 29 let, ko se primerjamo z evropsko mladino, pa na starostno skupino od 16 do 24 let.
Konec leta 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 345.292 ali 16,8 % mladih (15–29 let). Konec leta 2014 se je število mladih v tej starostni skupini zmanjšalo za 9.793 ali približno za toliko, kolikor prebivalcev ima naselje Postojna.
Mladi na splošno zadovoljni s svojim življenjem
V letu 2013 je bilo s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 % mladih. To pomeni, da so svoje življenje ocenili z ocenami od 7 do 10 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen). Z najnižjimi ocenami (od 0 do 4) je ocenilo svoje življenje 5 % mladih.
Povprečna samoocena splošnega zadovoljstva je bila pri mladih ženskah višja (7,7) kot pri mladih moških (7,4). Povprečna samoocena mladih pa je bila 7,6, kar je več od povprečne ocene vseh oseb, starih 16 in več let (7,0). Še bolj so bili s svojim življenjem zadovoljni dijaki in študenti (8,0) in tisti mladi z višjo izobrazbo (7,8).
Ker omenjeno raziskovanje izvajajo vse države članice Evropske unije in še nekatere druge, so podatki tudi mednarodno primerljivi, in sicer za starostno skupino od 16 do 24 let. Slovenska mladina je bila v povprečju zadovoljnejša s svojim življenjem (7,8) kot povprečna evropska (EU-28) mladina (7,6). Najnižjo stopnjo zadovoljstva so izrazili mladi v Bolgariji (5,8) in Srbiji (6,1), najvišjo pa v Avstriji (8,4) ter na Islandiji in Finskem (8,2).
Infografika 1: Samoocena splošnega zadovoljstva mladih (16-29 let) s svojim življenjem (% in povprečje), Slovenija, 2013