Mednarodni dan mladih

Mladi v Sloveniji na splošno zadovoljni s svojim življenjem

Mladi (16–29 let) v Sloveniji so bili v letu 2013 na splošno bolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna samoocena: 7,6) kot celotna populacija (7,0).

  • 5.8.2015
  • |
  • brez statusa

12. avgust je po vsem svetu že 16 let zapored dan, namenjen mladim. Združeni narodi so namreč decembra 1999 ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno.

Kdo so sploh mladi?

Od kdaj do kdaj smo mladi, je zelo relativno in za vsakogar lahko različno. Pa vendar so v vsaki družbi sprejete tudi »uradne« definicije mladih. Združeni narodi uvrščajo med mlade osebe, stare od 15 do 24 let, Urad RS za mladino in Zavod RS za zaposlovanje pa tiste, ki so stari od 15 do 29 let.

Podatki, uporabljeni v tej objavi, so bili pridobljeni v  Raziskovanju o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013, nanašajo pa se večinoma na starostno skupino od 16 do 29 let,  ko se primerjamo z evropsko mladino, pa na starostno skupino od 16 do 24 let.

Konec leta 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 345.292 ali 16,8 % mladih (15–29 let). Konec leta 2014 se je število mladih v tej starostni skupini zmanjšalo za 9.793 ali približno za toliko, kolikor prebivalcev ima naselje Postojna.

Mladi na splošno zadovoljni s svojim življenjem

V letu 2013 je bilo s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 % mladih. To pomeni, da so svoje življenje ocenili z ocenami od 7 do 10 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen). Z najnižjimi ocenami (od 0 do 4) je ocenilo svoje življenje 5 % mladih.

Povprečna samoocena splošnega zadovoljstva je bila pri mladih ženskah višja (7,7) kot pri mladih moških (7,4). Povprečna samoocena mladih pa je bila 7,6, kar je več od povprečne ocene vseh oseb, starih 16 in  več let (7,0). Še bolj so bili s svojim življenjem zadovoljni dijaki in študenti (8,0) in tisti mladi z višjo izobrazbo (7,8).

Ker omenjeno raziskovanje izvajajo vse države članice Evropske unije in še nekatere druge, so podatki tudi mednarodno primerljivi, in sicer za starostno skupino od 16 do 24 let. Slovenska mladina je bila v povprečju zadovoljnejša s svojim življenjem (7,8) kot povprečna evropska (EU-28) mladina (7,6). Najnižjo stopnjo zadovoljstva so izrazili mladi v Bolgariji (5,8) in Srbiji (6,1), najvišjo pa v Avstriji (8,4) ter na Islandiji in Finskem (8,2).

Infografika 1: Samoocena splošnega zadovoljstva mladih (16-29 let) s svojim življenjem (% in povprečje), Slovenija, 2013



Vir: SURS


Mladi zelo zadovoljni z osebnimi odnosi, manj zaupljivi do celotne družbe

Od vseh vrst zadovoljstva, ki so bila merjena v omenjenem raziskovanju, so mladi (16–29 let) z najvišjimi ocenami ocenili zadovoljstvo z osebnimi odnosi, npr. s sorodniki, prijatelji, kolegi; povprečna samoocena je znašala 8,5. Kar 90 % mladih je zadovoljstvo z osebnimi odnosi izrazilo z ocenami od 7 do 10. Zanimivo je, da so mladi v letu 2013 precej slabše ocenili svoje zaupanje do ljudi v družbi na splošno, znanih in nepoznanih (povprečna samoocena: 6,5). 10 % mladih je zaupanje do ljudi izrazilo z najnižjimi ocenami (od 0 do 4), 56 % mladih pa z ocenami od 7 do 10 (na lestvici od 0 - brez zaupanja v ljudi do 10 – popolno zaupanje večini ljudi).

Nizka stopnja zaupanja mladih v družbene sisteme

Mladi (16–29 let) so zelo slabo ocenili zaupanje v družbene sisteme. Njihova povprečna subjektivna ocena zaupanja v policijo je v letu 2013 (z lestvico od 0 – brez zaupanja do 10 – popolno zaupanje) bila 5,4.
Še nižja je bila povprečna ocena zaupanja mladih v pravni sistem: 3,2; samo 9 % mladih je zaupanje v pravni sistem ocenilo z ocenami od 7 do 10.
Najslabše pa so mladi ocenili zaupanje v politični sistem, s povprečno samooceno 2,0. Zelo nizko zaupanje (ocene od 0 do 4) je izrazilo 80 % mladih, le 4 % pa z ocenami od 7 do 10. Seveda je treba upoštevati, da so to zelo mnenjska vprašanja in tudi zelo odvisna od trenutne politične situacije, ta pa se lahko tudi hitro spremeni.

Sem eden izmed 79,8 % mladih (16–29 let), ki še vedno živijo pri starših

To je samo eden izmed odgovorov, ki ga lahko mladi dobijo ob reševanju kviza »Mladi Evropejci« (Young Europeans). »Mladi Evropejci« je novo orodje Eurostata, namenjeno mladim, starim od 16 do 29 let. Ponuja jim možnost, da se primerjajo z drugimi mladimi iste starosti (petletni starostni razredi) v svoji državi in drugih državah članicah EU na štirih različnih področjih: jaz in moja družina, jaz in delo, jaz in prosti čas in študij ter jaz in internet.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.