Diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, Slovenija, 2014

Diplomantov malo maj kot v prejšnjem letu
V letu 2014 je višješolski ali visokošolski študij uspešno končalo 18.400 diplomantov ali nekaj manj kot v prejšnjem letu (18.774). Študij na višjih strokovnih šolah je končalo 2.200 diplomantov, visokošolski univerzitetni ali visokošolski strokovni študij pa 12.600 diplomantov; podiplomski študij je končalo 3.609 diplomantov, med temi je bilo 669 novih doktorjev znanosti.

Največ diplomantov na družboslovnih področjih
Med diplomanti je bilo tudi v letu 2014 tako kot v prejšnjem letu največ diplomantov družbenih ved, poslovnih ved in prava, 35 %. 16 % diplomantov je pridobilo diplomo s področja tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo, 10 % diplomantov pa je končalo naravoslovne študijske programe (znanost, matematika in računalništvo). Družboslovje že tradicionalno bolj privlači žensko populacijo. Tudi v opazovanem letu sta dve tretjini vseh diplomantk  pridobili diplomo ali s področja družbene vede, poslovne vede in pravo ali s področij izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev ter umetnost in humanistika. Med moško populacijo diplomantov jih je pridobilo diplomo s teh področij 38 %. Naravoslovje in tehnika pa sta bili tudi v letu 2014 pretežno »moški« področji, med diplomanti teh področij je bilo žensk manj kot tretjina.

Diplomanti visokošolskega dodiplomskega študija mlajši kot pred leti
V zadnjih desetih letih se je starostna sestava diplomantov opazno spremenila. V letu 2004 je bilo več kot polovica diplomantov visokošolskega dodiplomskega (tj. univerzitetnega in strokovnega) študija starih od 25 do 29 let, pri manj kot 25 letih jih je diplomiralo manj kot petina. V letu 2014 je pri tej starosti končalo visokošolski strokovni in univerzitetni študij 40 % diplomantov, prav toliko pa je bilo tudi tistih, ki so bili stari od 25 do 29 let. Nižja starost ob pridobitvi prve visokošolske diplome je bila deloma posledica uvedbe bolonjskih študijskih programov, zaradi katere je dodiplomski študij krajši, deloma pa tudi zaradi strožjih omejitev trajanja pravice do rednega študija.

Podatki kažejo, da čedalje več študentov po končanem študiju na prvi (bolonjski) stopnji nadaljuje študij na drugi stopnji, ki je po pridobljeni ravni izobrazbe primerljiva s starim univerzitetnim študijem. Tudi če pri primerjavi starostne sestave diplomantov visokošolskega dodiplomskega študija v letu 2014 s starostno sestavo v letu 2004 upoštevamo diplomante 2. bolonjske stopnje, so deleži precej podobni tistim iz prejšnjega odstavka: tistih, ki so končali študij pri manj kot 25 letih, je bilo 36 %, tistih, ki so diplomirali v starosti  od 25 do 29 let, pa 42 % .  

Delež diplomantov dodiplomskega študija, starejših od 40 let, se je od leta 2004 (9 %) do leta 2014 (5 %) zmanjšal za 4 odstotne točke.