Teden slovenskih gozdov

Gozdovi, zeleni adut Slovenije

Slovenija ima med sosednjimi državami največ, kar 0,6 ha, gozdne površine na prebivalca. Količina izpustov CO2 (z upoštevanjem gozdov kot ponorov) je v 2012 v Sloveniji znašala 11.300 gigagramov ali 4 % manj kot v 2011.

  • 18. 5. 2015 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Pri odpravljanju posledic čedalje pogostejših naravnih ujm je zelo pomembno usklajeno sodelovanje gozdarske stroke in lastnikov gozdov, pa tudi načrtovanje nege ter obnove gozdov po poškodbah. Temu bodo letos prednostno namenjene dejavnosti v okviru Tedna slovenskih gozdov od 25. do 31. maja 2015. Ob žledolomu v februarju 2014 je bilo namreč poškodovanih 51 % vse gozdne površine Slovenije, zato je bilo v tem letu posekanih skupaj 6,4 milijona m3 lesa ali več kot 2,4 milijona m3 (62 %) lesa več kot v letu 2013 (3,9 milijona m3).

Zaradi žledoloma nihale odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov

Odpravljanje posledic zadnjega žledoloma v gozdovih je vplivalo na trg lesa, saj so se mesečne odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov zaradi povečane ponudbe na trgu znižale. Odkupna cena les za kurjavo je bila v marcu 2014 (znašala je 39 EUR/m3) skoraj za 14 % nižja kot v februarju 2014. Odkupna cena hlodovine je bila nižja za 4 % (69 EUR/m3), odkupna cena drugega okroglega industrijskega lesa pa za 9 % (40 EUR/m3). Cena lesa za celulozo in plošče je ostala približno enaka kot v prejšnjem mesecu (35 EUR/m3). Jeseni 2014 se je trg lesa po vmesnih nihanjih stabiliziral, odkupne cene pa so se začele spet zviševati.

Gozdovi – zeleni adut Slovenije: vsrkavajo škodljive izpuste in ponujajo delovna mesta

Slovenija, ena najbolj gozdnatih dežel, ima med sosednjimi državami največ gozdne površine na prebivalca (0,6 ha/preb.). Gozdovi so tudi pomemben ponor izpustov CO2. En hektar gozda v Sloveniji akumulira v nadzemni in podzemni lesni masi letno povprečno 9 ton CO2. V letu 2012 je količina izpustov CO2 z upoštevanjem ponorov znašala 11.300 gigagramov ali za 4 % manj kot v letu 2011 (11.764 gigagramov); delež zmanjšanja izpustov CO2 je ob upoštevanju ponorov v obdobju 2008 - 2012 v povprečju znašal 27 % na leto.

V letu 2013 je bilo realiziranega 65 % možnega načrtovanega poseka. Če bi tedaj posekali še 2 milijona m3 (toliko je manjkalo do 100-odstotne realizacije poseka), bi pripravili surovinsko osnovo za potencialno okrog 13.200 novih delovnih mest v dejavnostih, vezanih na gozdne vire (157 m3 posekanega lesa naj bi bila surovinska osnova za eno delovno mesto).

Domača proizvodnja lesa za kurjavo in potrošnja lesnih goriv v gospodinjstvih naraščata

Gozdovi so najpomembnejši vir lesne biomase za energijo. Trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov znaša po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije okoli 1,4 milijona m3 letno. V Sloveniji je bilo v letu 2013 proizvedenih nekaj več kot 1 milijon m3 lesa za kurjavo, tj. 0,6 m3 na prebivalca; ta les se poleg drugih manj kakovostnih sortimentov uporablja za energetske namene. Če bo v prihodnje realizacija načrtovanega poseka večja, bo večja tudi količina lesa, primernega za energetsko rabo.

Les je kot vir energije zaradi razpoložljivosti in cenovne konkurenčnosti čedalje pomembnejši. Po statističnih podatkih so slovenska gospodinjstva v letu 2013 porabila 1,3 milijona ton lesnih goriv domačega ali tujega izvora (drva, lesni sekanci, lesni peleti, lesni briketi ter lesni ostanki). Od tega so veliko večino (97 %) predstavljala drva in lesni ostanki (2 %). V obdobju 2009 - 2013 se je skupna poraba lesnih goriv v gospodinjstvih povečala za 11 % (v 2009 je znašala 1,2 milijona ton).

190.000 ton nastalih lesnih odpadkov uporabljenih za energetske namene

V obdobju 2009–2013 je nastalo vsako leto manj lesnih odpadkov; v 2013 jih je nastalo približno 350.000 ton. Približno 50 % ali 230.000 ton se jih je vsako leto porabilo za energetske namene, v letu 2013 pa okrog 190.000 ton ali 53 %.

Infografika 1: Statistični podatki za Slovenijo

 

 

 

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.