Evropski dan parkov

Pobudnica za praznovanje evropskega dneva parkov je bila vseevropska zveza narodnih in naravnih parkov EUROPARC. Ta povezuje narodne in regionalne parke, naravne rezervate, morske ter kopenske zavarovane krajine in območja Nature 2000 iz 36 evropskih držav. Njihov skupni cilj je varovanje edinstvene raznolikosti evropskih prostoživečih živali in rastlin, habitatov in krajine.

Slovenija je med članicami Evropske unije prva po deležu naravovarstvenih območij

Slovenija velja za državo z zelo bogato biotsko raznovrstnostjo. Njeno pestrost ohranjamo z različnimi mehanizmi, kot so zakonodajni predpisi, razvojni dokumenti, finančna sredstva, ozaveščanje javnosti, in z različnimi naravovarstvenimi ukrepi, kot so določanje in upravljanje zavarovanih območij in posebnih varstvenih območij Nature 2000, naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij ter varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Slovenija je po deležu površine, vključene v omrežje Natura 2000, prva med državami članicami EU-28; ta delež znaša skoraj 38 % (to je skoraj petkrat več od deleža Danske, ki je po vrednosti tega podatka zadnja med omenjenimi državami). Tolikšen del površine Slovenije so posebna naravovarstvena območja, namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so v Evropi že redki ali zaradi človekove dejavnosti ogroženi.

Slovenski parki prepoznani kot vrednota tudi v mednarodnem prostoru

V Sloveniji imamo po podatkih Agencije za okolje RS med širšimi zavarovanimi območji en narodni park, tri regijske parke in 46 krajinskih parkov, ki so razglašeni za zavarovana območja bodisi z državnimi bodisi z občinskimi akti. Nekatere naravne vrednote v posameznih parkih se zaradi svoje izjemnosti uvrščajo na različne naravovarstvene sezname mednarodnega pomena. Med mokrišča mednarodnega pomena, ki spadajo pod okrilje Ramsarske konvencije (po iranskem mestu Ramsar), so npr. vpisani Sečoveljske soline, Cerkniško jezero in Škocjanske jame. Nazadnje omenjene jame je poleg Julijskih Alp s Triglavskim narodnim parkom (TNP) in Kozjanskega regionalnega parka razglasil za biosferni rezervat tudi Unescov program »Človek in biosfera«. Škocjanske jame so že od leta 1986 uvrščene tudi na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, ki so ga v zadnjih letih dopolnila še prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju kot del prazgodovinskih kolišč okoli Alp.

Presežniki v slovenskih parkih: največji, najstarejši, najvišji …

Slovenski parki skrivajo številne in raznovrstne naravne vrednote, od posameznih dreves do podzemnih jam, jezer, barij in morske obale. Marsikatere med njimi veljajo za presežnike, in to ne samo v slovenskem prostoru, pač pa tudi v mednarodnem merilu. Naš edini narodni park – Triglavski narodni park z najvišjim slovenskim vrhom Triglavom (2.864 m) v svojem osrčju – je hkrati tudi naš največji naravni park, ki obsega okrog 840 km² ali 4 % površine Slovenije. TNP štejemo med najstarejše parke v Evropi; prva varovanja segajo namreč že v leto 1924, ko je bil na območju doline Triglavskih jezer ustanovljen Alpski varstveni park. Med drugim se ponaša tudi z najstarejšim drevesom ter z največjim naravnim in najvišje ležečim jezerom v Sloveniji. Najstarejše drevo v Sloveniji je macesen, ki raste v dolini Male Pišnice. Ocenjujejo, da je star od 800 do 1.000 let. Bohinjsko jezero je naše največje stalno naravno jezero (3,2 km²), Krnsko jezero velja za naše največje visokogorsko jezero (dolgo je okoli 380 m, široko pa od 120 do 150 m), Zgornje Kriško jezero pa za naše najvišje ležeče visokogorsko jezero (leži na višini 2.154 m).

Naši parki imajo še veliko drugih znamenitosti: po Ljubljanskem barju, največjem barju v Sloveniji, teče na primer reka, ki ima toliko imen kot nobena druga reka v Sloveniji – kar sedem: Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica in Ljubljanica. Med posebne znamenitosti slovenskih parkov sodijo tudi v evropskem merilu največje presihajoče Cerkniško jezero, največji naravni most v Sloveniji v dolini Rakov Škocjan in Strunjanski klif, ki je s svojimi 80 m višine najvišji klif ob celotni jadranski obali in najdaljši strnjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu.

Več v: Jeseničnik, T. (2008). Slovenija v presežnikih. Ljubljana: Mladinska knjiga