Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, podrobni podatki, Slovenija, študijsko leto 2014/15

Število študentov v Sloveniji precej upadlo, a še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let)

Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja je vsako študijsko leto nižje. V študijskem letu 2014/15 se je vpisalo 83.700 študentov ali 7.000 manj kot v predhodnem letu. Kljub temu še vedno študira skoraj polovica mladih (19-24 let).

  • 15. 5. 2015 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
Vseh študentov tudi v tem študijskem letu manj, podiplomskih študentov pa več kot v prejšnjem študijskem letu

Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja je vsako študijsko leto nižje. V študijskem letu 2014/15 se je vpisalo 83.700 študentov ali 7.000 manj kot v študijskem letu 2013/14 in več kot 31.000 manj kot pred petimi leti (v 2009/10). Precej je upadlo zlasti število študentov višjega strokovnega izobraževanja (letos je vpisanih 11.485). Tudi na visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome je vpisanih precej manj študentov (52.376 študentov) kot pred petimi leti (nad 84.000). Nasprotno pa se število študentov visokošolskih podiplomskih študijskih programov zvišuje, predvsem študentov magistrskega študija (2. bolonjska stopnja). V študijskem letu 2014/15 se jih je vpisalo skoraj 20.000 (to je več kot četrtina vseh visokošolskih študentov).

Še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let)

Zanimanje mladih za študij pa se kljub hitremu upadanju skupnega števila študentov ne zmanjšuje z enako hitrostjo. Število novincev v visokošolskem izobraževanju, tj. študentov, ki so letos prvič vpisani v prvi letnik visokošolskega študija, namreč ne upada tako silovito. V letošnjem študijskem letu se jih je vpisalo 14.000, kar je 3.500 manj kot pred petimi leti. Delno lahko ta upad pripišemo tudi manj številnim generacijam mladih. Kljub temu se po številu študentov na število prebivalcev iste starosti (oz. po vključenosti mladih v terciarno izobraževanje) še vedno uvrščamo med vodilne države v Evropski uniji. Delež prebivalstva, starega od 19 do 24 let, ki študira, se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za dve odstotni točki (47,7 %), a še vedno študira skoraj polovica mladih.

Izrednih študentov čedalje manj

Delež izrednih študentov med vsemi študenti je vsako študijsko leto manjši. V študijskem letu 2014/15 je med študenti višjega strokovnega izobraževanja 60 % rednih študentov. Pred desetimi leti (v študijskem letu 2004/05) jih je bilo 32 %. Med visokošolskimi dodiplomskimi študenti so redni študenti močno prevladovali že pred desetimi leti (bilo jih je 72 %), v šolskem letu 2014/15 pa redno študira 85 % vseh dodiplomskih študentov. Delež rednih študentov najizraziteje narašča med študenti visokošolskega podiplomskega študija. Še pred petimi leti (v letu 2009/2010) je bilo redno vpisanih 20 % študentov podiplomskega študija, v letu 2014/15 jih redno študira 82 %. Razlog za to je najbrž hitro rastoče število študentov magistrskega študija 2. bolonjske stopnje, saj tam redni študenti močno prevladujejo.
Infografika 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja po področjih izobraževanja (KLASIUS-P), Slovenija, študijsko leto 2014/15
Infografika 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja po področjih izobraževanja (KLASIUS-P), Slovenija, študijsko leto 2014/15
Vir: SURS
Grafikon 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter vključenost prebivalstva, starega od 19 do 24 let, v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija
Grafikon 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter vključenost prebivalstva, starega od 19 do 24 let, v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija
Vir: SURS
Grafikon 2: Redni študenti med vsemi študenti po vrsti izobraževanja, Slovenija
Grafikon 2: Redni študenti med vsemi študenti po vrsti izobraževanja, Slovenija
1) Vključeno je visokošolsko strokovno (prejšnje), visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja), visokošolsko univerzitetno (prejšnje), visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) in enovito magistrsko (2. bolonjska stopnja) izobraževanje.
2) Vključeno je magistrsko (2. bolonjska stopnja) - po dokončani 1. stopnji, magistrsko (prejšnje), specialistično (po višješolski, visokošolski ali univerzitetni izobrazbi), doktorsko (prejšnje) in doktorsko (3. bolonjska stopnja) izobraževanje.
Vir:SURS
Tabela 1: Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, Slovenija, 2014/15
SkupajRedni
študij
Izredni
študij
Vrsta izobraževanja - skupaj83.69967.94415.755
Višje strokovno11.4856.8974.588
Visokošolsko72.21461.04711.167
  visokošolsko strokovno in univerzitetno (prejšnje)4994918
  visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja)20.22214.1946.028
  visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja)26.95125.4841.467
  magistrsko (2. bolonjska stopnja) - enovito magistrsko4.7044.62876
  magistrsko (2. bolonjska stopnja) - po končani 1. bolonjski stopnji17.19415.5431.651
  doktorsko (3. bolonjska stopnja)2.6447071.937
Vir: SURS
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.