Teden vseživljenjskega učenja

Več kot dve tretjini dejavnosti v neformalnem izobraževanju odraslih povezanih s poklicnim delom

Po evropskem kazalniku vseživljenjskega učenja je Slovenija nad povprečjem EU, vendar delež odraslih, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, v zadnjih letih upada. Skoraj 70 % dejavnosti v neformalnem izobraževanju odraslih je povezanih s potrebami na delovnem mestu.

  • 8. 5. 2015 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je tradicionalen vseslovenski festival učenja, ki s prirejanjem številnih brezplačnih izobraževalnih in kulturnih dogodkov že dvajseto leto opozarja na pomembnost vseživljenjskega učenja. Letošnji TVU bo potekal uradno od 15. do 22. maja, v razširjenem terminu pa vse do konca junija 2015.

Dandanes je čedalje pomembnejše, da se tudi po koncu začetnega formalnega izobraževanja še naprej izobražujemo, in sicer tako, da se udeležujemo raznovrstnih tečajev, delavnic, seminarjev in usposabljanj na delovnem mestu (t. i. neformalno izobraževanje) ali da samostojno namensko krepimo svoje znanje (t. i. priložnostno učenje). Vseživljenjsko učenje ni pomembno le ekonomsko, v povezavi s trgom dela in produktivnostjo, ampak tudi v širšem smislu kot priložnost za kulturno in socialno vključevanje v moderno razvijajočo se družbo ter za aktivno državljanstvo.

Slovenija po evropskem kazalniku vseživljenjskega učenja nad povprečjem EU

Evropska unija (EU) si je kot enega od strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja postavila cilj, da bo do leta 2020 v povprečju vsaj 15 % odraslih v starosti 25–64 let vključenih v vseživljenjsko učenje. Ta kazalnik se izračunava na podlagi podatkov, ki se pridobijo z  Anketo o delovni sili, in pove, kolikšen je delež odraslih (25–64 let), ki so navedli, da so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem udeležili formalnega ali neformalnega izobraževanja.

Po podatkih, dobljenih z omenjeno anketo za leto 2014, se je v Sloveniji v letu 2014 udeleževalo takega izobraževanja v povprečju približno 12 % oseb, starih 25–64 let. Slovenija se je tako po vrednosti tega kazalnika uvrstila nad povprečje EU-28 (10,7 %) oz. med državami članicami EU v zgornjo tretjino. Najvišje deleže (nad 20 %) so izkazovale nordijske države Finska (25,1 %), Švedska (28,9 %) in Danska (31,7 %), najnižje (pod 3 %) pa Hrvaška (2,5 %), Bolgarija (1,8 %) in Romunija (1,5 %). Evropski cilj, tj. 15-odstotni delež oseb, vključenih v vseživljenjsko učenje, je Slovenija dosegla in presegla že v letu 2010, od takrat pa ta delež upada (v 2010 je znašal 16,2 %, v 2012 je padel na 13,8 %, v 2014 na 11,9 %), zato so taki dogodki, kot je npr. TVU, še toliko bolj zaželeni in koristni.

V formalno ali neformalno izobraževanje vključenih v letu pred anketiranjem več kot tretjina odraslih

Podrobnejše informacije o vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje nam daje tudi Anketa o izobraževanju odraslih (AIO), ki se izvaja na vsakih pet let; v Sloveniji smo jo nazadnje izvedli v letu 2011. Po izsledkih te ankete se je v zadnjih dvanajstih mesecih pred anketiranjem udeleževalo formalnega ali neformalnega izobraževanja 36,2 % odraslih, starih 25–64 let, kar je približno enako povprečju v EU (40,3 %). Veliko več vprašanih se je udeleževalo neformalnega (34,7 %) kot formalnega izobraževanja (2,3 %). Učnih dejavnosti za odrasle so se v večjem številu udeleževale ženske (ženske: 37,9 %; moški: 34,5 %) in bolj izobražene osebe, s starostjo pa je udeležba upadala.

Velika večina dejavnosti v neformalnem izobraževanju odraslih je povezanih s potrebami pri poklicnem delu

Po izsledkih AIO iz leta 2011 je bilo približno 69 % neformalnih učnih dejavnosti, ki so se jih udeleževali vprašani, povezanih s potrebami na njihovem delovnem mestu, 31 % dejavnosti pa z osebnimi razlogi. V Sloveniji in tudi v preostalih državah članicah EU se odrasli izobražujejo predvsem iz razlogov, povezanih z delovnim mestom; delež učnih dejavnosti, povezanih z osebnimi razlogi, je bil v vseh državah bistveno manjši, a opazno najvišji je bil v Sloveniji.

Grafikon 1: Neformalne učne dejavnosti, povezane z delom in osebnimi razlogi, EU, 2011
Grafikon 1: Neformalne učne dejavnosti, povezane z delom in osebnimi razlogi, EU, 2011
Vir: EUROSTAT (AIO 2011)
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.